VSL sklep I Cp 798/99

Jedro

Ker je v spisu ostalo neraziskano, ali je zapustnica že podpisala oporoko, katero je sestavila toženka, oporočni priči pa sta prisopili kasneje, oziroma ali so res izpolnjeni pogoji iz 64. člena ZD, je bilo treba sodbo razveljaviti.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala razveljavitev pisne oporoke pred pričami, ki je bila napisana 20.8.1997 in plačilo pravdnih stroškov. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Za pisno oporoko pred pričami zakon zahteva, da oporočitelj podpiše oporoko ob prisotnosti dveh prič in hkrati izjavi, da je pismeni sestavek njegova poslednja volja. Gre za enotno pravno dejanje, ki se mora opraviti sočasno. Izjavi oporočnih prič nista bili enotni glede bistvenih okoliščin "nastajanja" oporoke. Njuni izjavi bi sodišče moralo tehatati v primerjavi z izjavami, ki so jih dale pri zbiranju obvestil kriminalistu D.F.. S. B. je ob pričevanju izpovedal, da se je pred hišo nahajal J. T., v hiši pa sta sedela toženka in Š. in da ko sta vstopila žena v hišo, še ni bilo ničesar napisano. Povedal je, da sta toženka in Š-jeva sedela pri mizi, vsaka na enem koncu mize, on pa je stal med njima. Kriminalistu F. pa je povedal, da ko sta z ženo prišla na hrib, sta pred hišo videla, da se pri Š-jevih nahaja toženka in da so se zunaj pogovarjali o dogodkih v zvezi z oporoko. Kriminalistu sta obe priči povedali, da ne vesta, kje je bila napisana na listu papirja, kateri je bil po vsej verjetnosti strgan iz kakega zvezka. Tudi priča M. P. B. je pred sodiščem izpovedala, da je bila toženka v hiši, da sta s Š-jevo prišli iz hiše in da je Š-jeva izjavila, da sta ravno prav prišla, da bosta nekaj porihtala. Pri kriminalistu pa je izpovedala, da je bila oporoka Š-jeve že napisana ali da je bila podpisana, da pa misli, da jima je Š-jeva rekla, da potrebuje dve priči. Zato se tožnici ne moreta strinjati z obrazložitvijo sodbe, da so oporočne priče in toženka izpovedali skladno in prepričljivo, njihove izpovedbe pa glede pomembnih dejstev niso v nasprotju z obvestili, ki so jih dali kriminalistu F.. Sodišče bi moralo natančno prebrati uradne zaznamke in dopolniti postopek tudi s soočenjem oporočnih prič in toženke. Toženka je pred sodiščem izpovedala, da o oporoki ni nikomur nič povedala, ni pa se spomnila, da bi jo kdo od kriminalistov vprašal za obstoj oporoke, niti da bi omenjala ona obstoj oporoke, niti da bi omenjala ona obstoj oporoke. Tudi kriminalist F. je sodišču povedal, da se v zvezi z novim dejstvom obstoja oporoke pogovarjal s toženko, ki naj prej zanikala, da bi jo vprašali za oporoko, in je najprej izjavila, da je oporoko napisala Š-eva, nato pa da jo je napisala svakova žena, pozneje pa priznala, da je oporoko napisala sama in da jo je Š-jeva samo podpisala. Zaradi tega sta tožnici predlagali dodatni dokaz in sicer zaslišanje M. A. in M. S., tajnice župana, saj je iz izbranih obvestil kriminalista razvidno, da je toženka klicala v marcu 1998 župana, da bi prišla na razgovor k njemu. Tajnica je opazila, da je toženka med čakanjem bila videti zelo razburjena in je povedala, da je toženka spraševala, kako naj bi kmetija Š-jeve ostala skupaj. Na informacijo, da je pametno, da kmetijo prevzame ena od tožnic, pa se je razburila in rekla "to pa ne". Glede na vse skupaj je preuranjeno sklepanje, da Š-jeva ni napravila oporoke pod grožnjo oziroma zaradi zvijače ali v zmoti. Tožnici menita, da je vsebina oporoke napisana prej, morda celo kasneje kot podpis, trdno pa sta prepričani, da oporočni priči nista spremljali in sta jo podpisali kasneje. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Tožeča stranka je zahtevala ugotovitev, da pisna oporoka zapustnice K. Š. z dne 20.8.1997 ni veljavna in da se razveljavi. Kot podlago tožbenega zahtevka, na katero je sodišče vezano (2. člen ZPP/77), je tožeča stranka navajala tri razloge. Trdila je, da oporoka ni bila narejena v obliki, kot jo določa 64. člen za pismeno oporoko pred pričami (Zakon o dedovanju, ZD, Ur. l. SRS št. 15/76, 23/78), nadalje je trdila, da je bila oporoka narejena v zmoti oziroma zvijači in da podpis oporočiteljice ni pristen. V dokaznem postopku je sodišče ugotovilo, da je podpis zapustničin. Tega razloga pritožba ne graja. Pač pa oporeka dokazni oceni sodišča prve stopnje v zvezi s preostalima dvema razlogoma za neveljavnost oporoke. Tožena stranka se v postopku brani, da je bila oporoka narejena v prisotnosti dveh prič. Pri tem pritožba opozarja, da so izpovedbe oporočnih prič, ki so bile podane pred sodiščem prve stopnje in v postopku, ki so ga opravili kriminalisti, ko so raziskovali smrt pokojne K. Š., v nasprotju. Trdi, da so razlogi v sodbi o prisotnosti prič pri podpisovanju oporoke v nasprotju z izpovedbami in uradnim zaznamkom v spisu. Pritožbeno sodišče se s temi ugotovitvami strinja. Po določbi 64. člena ZD namreč mora oporočitelj, ki zna brati in pisati, napraviti oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo sestavi kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Res je, da je sodna praksa v zvezi s pojmom sočasnosti podpisa in prisotnosti obeh prič zavzela razna stališča (primerjaj npr. pravno mnenje, poročilo VSS 1/82, str. 19). Vendar morajo biti dokazi v zvezi s pravno odločilnimi dejstvi takšni, ki potrjujejo pravilno uporabo 64. člena ZD. V konkretnem primeru pa pritožba pravilno opozarja, da sta oporočni priči S. B. in M. P. B. izpovedovala v tem postopku različno kot je bilo zabeleženo v uradnem zaznamku o zbranih obvestilih občanov Uprave za notranje zadeve Novo mesto, z dne 13.5.1998. Tudi kriminalist D. F., zaslišan kot priča v tem postopku (list. št. 27), je izpovedal drugače, kot sta izpovedali oporočni priči, zaslišani kot priči v tej pravdi. Gre ravno za okoliščine o tem, ali je bila oporoka že napisana in podpisana, kdaj sta priči pristopili in ali je zapustnica izjavila, da gre za njeno oporoko. Tako sta oporočni priči izpovedali pri kriminalistu, da ne vesta, kdo je napisal oporoko, ker je bila že napisana na listu papirja. Zato ne držijo ugotovitve v obrazložitvi sodbe, da se izpovedi oporočnih prič glede pomembnih dejstev ne razlikujejo z obvestili, ki so jih dali kriminalistu D. F. (str. 3 sodbe). Ker so o odločilnih dejstvih v sodbi nasprotja, zaslediti pa je tudi nasprotja med ugotovitvami o vsebini uradnega zaznamka in med uradnim zaznamkom samim, gre za takšna nasprotja, zaradi katerih sodbe ni mogoče preizkusiti. To je narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (13. točka 2. odstavka 354. člena ZPP/77 v zvezi z določbo 369. člena ZPP/77). V nadaljevanju postopka naj zato sodišče prve stopnje oceni že izvedene dokaze, to je izpovedbe oporočnih prič, izpoved kriminalista D. F. in vsebino uradnega zaznamka z dne 13.5.1998. Nato pa naj po potrebi, kar predlaga pritožba, opravi soočenja glede odločilnih dejstev obeh oporočnih prič in tudi priče D. F.. Pritožbeno sodišče tudi dvomi v zadostnost ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z zatrjevano zvijačo oziroma zatrjevano neveljavnostjo oporoke po 60. členu ZD. Tožena stranka je namreč najprej tajila, nato pa priznala, da je oporoko napisala sama. Sodišče prve stopnje bo moralo s pomočjo oporočnih prič, primerjavo teh izpovedb z izpovebo kriminalista D. F. o poteku pisanja in podpisovanja oporoke ter s primerjavo toženkine izpovedbe tako v tem postopku kot na uradnih zaznamkih, ugotoviti, ali drži trditev tožeče stranke, da je tožena stranka z zvijačo dosegla, da bi zapustnica podpisala oporoko, katero je sestavila predhodno tožena stranka. V zvezi s samim potekom dogodkov pritožba predlaga tudi zaslišanje prič in sicer A. M. in M. S., tajnice župana. Ker pritožnici nista zaznamovali stroškov pritožbenega postopka, je izrek o teh stroških odpadel.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba I Cp 579/2004
• VSL sklep I Cp 424/2000
• Sodba II Ips 299/2008