<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 871/2000

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.871.2000
Evidenčna številka:VSL47110
Datum odločbe:11.11.2000
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:preživljanje otrok - preživnina za otroka

Jedro

Če ima eden od staršev še druge otroke, ki jih je dolžan preživljati, je potrebno pri oceni njegovih možnosti, da prispeva k preživljanju skupnega otroka, upoštevati tudi te obveznosti, in sicer neodvisno od tega, ali jih izpolnjuje ali ne. Gre za zakonito preživljanje in sodišče mora upoštevati znesek, ki bi ga moral prispevati k preživljanju drugih otrok.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (1. in 3. točki izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da mora mld. tožniku poleg s sodbo Temeljenega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, opr. št. III P 300/92 z dne 18.1.1994, določene preživnine, valorizirane z vsakokratnim obvestilom CSD, plačevati od dne 1.1.1997 do 30.4.1997 še po 11.047,00 SIT mesečno, od dne 1.5.1997 do 31.5.1998 še po 11.478,00 SIT mesečno, od dne 1.6.1998 do 31.3.1999 še po 12.064,00 SIT mesečno, od dne 1.4.1999 do prve uskladitve preživnin pa še po 12.624,00 SIT, skupaj torej 28.500,00 SIT preživnine mesečno. Kasneje pa glede na vsakokratno uskladitev. Zneske je dolžan plačevati do vsakega 10. v mesecu vnaprej, do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke pa v 15 dneh, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega obroka dalje. Višji tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo in tožencu naložilo, naj mld. tožniku povrne njegove pravdne stroške v znesku 62.928,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Proti takšni sodbi se je pritožil toženec zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim senatom. Navaja, da sodišče ni ocenilo spremenjenih razmer na strani toženca, ki so se v času od zadnje določitve preživnine bistveno poslabšale. Ne igra več v tujini, v času od leta 1994 je bil zaposlen le 6 mesecev z minimalno neto plačo. Zapustila ga je zunajzakonska partnerica, ki je bistveno prispevala k stroškom skupnega gospodinjstva. Preživljati mora še hčerko z vsaj enakimi potrebami, kot jih ima mld. tožnik. Sodišče je prezrlo, da se toženec ves čas trudi najti zaposlitev, kar pa je glede na njegov poklic težko. Mati mld. tožnika ima mesečno 70.000,00 SIT prihodkov in ima še eno preživninsko obveznost, kljub temu pa sodišče ugotavlja, da so mesečne potrebe mld. tožnika 60.000,00 SIT. Izračun stroškov gospodinjstva in mld. tožnika tako ni realen in je v nasprotju s sorazmerjem med možnostmi staršev in potrebami otroka. Navaja še, da sodba nima razlogom o odločilnih dejstvih in je ni mogoče preizkusiti. Dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče, je v nasprotju z izvedenimi dokazi. Sodišče je ravnalo v nasprotju z določbo 8. člena ZPP in je nekritično sledilo navedbam zakonite zastopnice mld. tožnika. Pritožuje se tudi proti odločitvi o stroških in meni, da bi moralo sodišče upoštevati tudi 154. člen ZPP. Mld. tožnik je na pritožbo odgovoril in predlaga, naj jo sodišče druge stopnje zavrne kot neutemeljeno. Navaja, da bi si toženec od leta 1994, ko naj bi prenehal igrati v tujini, lahko našel delo. Dejansko pridobiva dohodke, na kar kaže tudi to, da je v izogib rubežu v izvršilnem postopku plačal vso zapadlo preživnino za čas od februarja 1995 do marca 2000 v skupnem znesku 1.000.000,00 SIT. Vir dohodkov toženec prikriva. Glede druge preživninske obveznosti pa je toženec izpovedal, da se hčerka dejansko preživlja sama, in ni zatrjeval, da prispeva k njenemu preživljanju. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) ne katere druge od določb pravdnega postopka, na kar pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP, vendar pa ni v celoti pravilno uporabilo materialnega prava in ni ugotovilo vseh odločilnih dejstev. Sodišče druge stopnje sledi sodišču prve stopnje, da so se potrebe mld. tožnika povečale. Na podlagi določbe 79. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 14/89) sme otrok ali vsak od staršev zahtevati, naj se ugotovoljena višina prispevka za otrokovo preživljanje prilagodi spremenjenim razmeram. Višino prispevka določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega od staršev in otrokovimi potrebami. Zato mora sodišče predvsem ugotoviti, kakšni so stroški za otrokovo preživljanje, pri tem pa upoštevati, da so ti upravičeni le, kolikor so primerni standardu, ki ga otroku lahko zagotovijo starši, in sicer glede na svoje dohodke, premoženjske razmere, potrebe za lastno preživljanje in morebitne druge preživninske obveznosti. Glede na doslej ugotovljeno dejansko stanje sodišče druge stopnje utemeljeno dvomi, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo potrebe mld. tožnika v znesku 60.000,00 SIT, pri čemer zlasti meni, da je mednje neutemeljeno štelo tudi izdatek za računalnik, zmotno pa je pri ugotavljanju otrokovih stroškov upoštevalo možnosti gospodinjstva, v katerem živi. Za zakonito zastopnico mld. tožnika je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zasluži okrog 70.000,00 SIT mesečno. Medtem je za toženca ugotovilo, da nima rednih dohodkov, hkrati pa pravilno zaključilo, da je k preživljanju mld. tožnika vseeno dolžan prispevati, saj ni nesposoben za delo, imel pa je tudi dovolj časa, da uredi svoj status in si glede na svojo preživninsko obveznost poišče kakršnokoli delo. A sodišče prve stopnje bi vendarle moralo natančneje presoditi, kakšno višino dohodkov si toženec more zagotoviti, šele nato bi lahko odločilo o višini njegovega prispevka. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da ima vsak od staršev mld. tožnika še po enega otroka, ki ga je dolžan preživljati, pri čemer pa ni ugotovilo višine njune preživninske obveznosti in njenega vpliva na možnost prispevati k preživljanju mld. tožnika. Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da toženec za hčerko dejansko ne plačuje ničesar, vendar to ne vpliva na njegovo zakonito obveznost, od te pa je odvisen tudi njegov prispevek k preživljanju mld. tožnika. Sodišče prve stopnje bo tako v novem postopku moralo predvsem ponovno zaslišati starše mld. tožnika in nato natančneje oceniti toženčevo pridobitno sposobnost oz. ugotoviti njegove eventualne dohodke; pri obeh starših bo moralo ugotoviti višino njunih preostalih preživninskih obveznosti in lastne potrebe za preživljanje. Glede na to vnovič presoditi tudi nepokrite potrebe mld. tožnika in nato odločiti o prispevku vsakega od staršev k njegovemu preživljanju. Na materini strani je seveda potrebno upoštevati tudi njen prispevek k preživljanju otroka z osebnim delom in skrbjo, vendar pa je hkrati treba priznati, da se pomen tega z otrokovim odraščanjem praviloma zmanjšuje. Ko bo odločalo o višini preživnine, ki naj jo, poleg že prej prisojenega zneska, plačuje toženec, bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati morebitne spremembe razmer v času postopka in zato določiti ustrezne različne zneske preživnine za posamezna obdobja, ne pa avtomatično uporabiti metode negativne valorizacije preživnine, določene glede na razmere ob koncu sojenja. Sodišče druge stopnje ni posebej odgovarjalo na pritožbene navedbe, ki niso bistvenega pomena za njegovo odločitev. Sodišče druge stopnje je pritožbi zato ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje na podlagi določbe 355. člena ZPP. Sodišče druge stopnje ni odločilo, da se zadeva dodeli v sojenju drugemu sodniku, saj ni razlogov, da sodiščprve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava in po dopolnjenem dokaznem postopku ne bi moglo oceniti dokazov v skladu z določbo 8. člena ZPP. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločitev na podlagi določbe 3. in 4. odstavka 165. člena ZPP.

 


Zveza:

ZZZDR člen 79, 79.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NTA4MA==