VSL sklep I Cpg 1219/2000

Jedro

Opravičeni vzroki za zamudo procesnega dejanja so lahko le tiste okoliščine, ki jih stranka sama ni zakrivila. Pravdna dejanja, ki jh opravi v mejah pooblastila pooblaščenec (ali pa ne opravi) imajo enak pravni učinek, kakor, če bi jih opravila sama stranka (92. člena ZPP). Zato okoliščine, da je odvetnik tožeče stranke, prenesel pooblastilo za udeležbo na glavni obravnavi na drugega odvetnika, le-ta pa na tretjega odvetnika in razlogi slednjega za neudeležbo na naroku vse štejejo kot okoliščine na strani tožeče stranke, torej za dejanja same tožeče stranke.

 

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se odločbi sodišča prve stopnje: - sodba opr. št. ... z dne 23.11.1999 ter - sklep opr. št. ... iz dne 9.10.2000, potrdita. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi odpovedi, opr. št. ...z dne 23.11.1999, ker se tožeča stranka ni udeležila naroka za glavno obravnavo dne 23.11.1999 v postopku spora majhne vrednosti (455. člena ZPP). S sklepom, opr. št. ... z dne 9.10.2000 pa je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je ocenilo, da v predlogu uveljavljani vzroki za zamudo glavne obravnave niso opravičeni. Zoper sodbo in sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi zoper sodbo je tožeča stranka navedla, da niso bili podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi odpovedi po določbi 455. člena ZPP. Odvetnik tožeče stranke je namreč zaprosil, da se glavne obravnave namesto njega udeleži kot njegov substitut odvetnik M.K., ki je na substitucijo pristal. Le-ta pa je angažiral naprej kot svojega substituta odvetnika D.T., da on pristopi za tožečo stranko na glavno obravnavo dne 23.11.1999. Odvetnik D.T. substitucije ne bi smel sprejeti, saj je bil sam pooblaščenec tožene stranke. Le-ta pa substitucije ni odklonil, na glavno obravnavo pa ni tudi ni pristopil. Do izdaje sodbe je torej prišlo zaradi zmotnega ravnanja substitutov ne pa tožeče stranke in njenega zastopnika, saj njena volja ni bila v tem da se odpove tožbenemu zahtevku. Zaradi zmotnega ravnanja substitutov pa tožeča stranka ni dolžna trpeti škodnih posledic. Po oceni pritožbe je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijane sodbe storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj vabilo za toženo stranko za dne 23.11.1999 ni izkazano. Pritožba zoper sodbo je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje je tožena stranka navedla, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, saj izostanek z glavne obravnave ni zakrivila ona pač pa njeni substituti. Zato bi moralo zaslišati predlagane priče. Pri tem pa tudi upoštevati okoliščino, da tožena stranka na narok dne 23.11.1999 ni bila pravilno vabljena, saj vabila ni prejel njen pooblaščenec. Pritožbi nista utemeljeni. V zvezi s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da razlogov za zamudo naroka za glavno obravnavo dne 23.11.1999, ki jih je tožeča stranka podala v predlogu zavrnitev v prejšnje stanje ni mogoče šteti za opravičene. Opravičeni vzroki za zamudo procesnega dejanja iz 1. odst. 116. člena ZPP so namreč le tiste okoliščine, ki jih stranka sama ni zakrivila. Iz spisa izhaja, da je tožeča stranka pooblastila odvetnika F.K. za opravljanje pravdnih dejanj. Iz poobastila tožeče stranke pooblaščencu (A6) je razvidno, da ga je tožeča stranka pooblastila za zastopanje med drugim tudi v vseh njenih pravdnih stvareh. Pooblaščencu je dala splošno pooblastilo, s katerim ga je pooblastila po predpisih o pravdnem postopku, zlasti za sprejem tožb, sodb, sklepov in drugih ter vseh drugih odločb. Glede na takšno vsebino pooblastila je imel odvetnik tudi pravico prenesti pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblastiti drugega odvetnika za posamezna dejanja (4. točka 1. odst. 95. člena ZPP). Odvetnik tožeče stranke je pravočasno prejel vabilo na glavno obravnavo, ob tem pa je prenesel pooblastilo za udeležbo na glavni obravnavi dne 23.11.1999 na odvetnika M.K. iz Ljubljane, da opravi to dejanje. Le-ta pa se naroka ni udeležil. Pravdna dejanja, ki jh opravi v mejah pooblastila pooblaščenec (ali pa ne opravi) imajo enak pravni učinek, kakor, če bi jih opravila sama stranka (92. člena ZPP). Zato okoliščine, da je odvetnik F.F., prenesel pooblastilo za udeležbo na glavni obravnavi na odvetnika M.K., le-ta pa na odvetnika D.T. in razlogi slednjega za neudeležbo na naroku vse štejejo kot okoliščine na strani tožeče stranke, torej za dejanja same tožeče stranke. To pomeni, da gre za okoliščine, ki jih je tožeča stranka sama zakrivila oz. so jih zakrivili njeni pooblaščenci. Zato so drugačne pritožbene trditve neupoštevne. Tudi dejstvo, da na glavno obravnavo dne 23.11.1999 ni bila pravilno vabljena tožena stranka v ničemer ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa. Nazadnje pooblaščenemu odvetniku tožeče stranke za udeležbo na naroku D.T., zaradi tega v ničemer ni bil onemogočen pristop na narok. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. čleena ZPP). V zvezi s pritožbo zoper sodbo zaradi odpovedi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo izpodbijane sodbe. Tožeča stranka se namreč ni udeležila naroka za glavno obravnavo dne 23.11.1999, v sporu majhne vrednosti. Pri tem je bila tožeča stranka na glavno obravnavo pravočasno vabljena, z vabilom pa je bila opozorjena, da se bo štelo, da če ne pride na narok za glavno obravnavo, da se je odpovedala tožbenemu zahtevku. Zato je sodišče prve stopnje zakonito izdalo sodbo na podlagi odpovedi (455. člena ZPP). Pritožbene trditve, da je do neudeležbe tožeče stranke prišlo zaradi zmotnega ravnanja subtitutov njenega pooblaščenca ni upoštevno, saj gre za dejanja, ki izvirajo iz sfere same tožeče stranke, kot je bilo že zgoraj obrazloženo. Prav tako ni tudi ni upoštevna pritožbena trditev, da tožena stranka ni bila pravilno vabljena. To dejstvo predstavlja sicer bistveno kršitev določb pravdnega postopka, vendar pa ta kršitev ni vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe, zato so drugačne pritožbene trditve zmotne. Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP). Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 523/2010
• Sklep III Ips 29/2005
• VSM sklep II Cp 8/2004