<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 450/2000

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.450.2000
Evidenčna številka:VSL48635
Datum odločbe:25.10.2000
Področje:DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
Institut:vrednost zapuščine - odmera sodnih taks

Jedro

Če se kateri izmed dedičev ne strinja z odmerjeno takso ali s podatkom o vrednosti (čiste) zapuščine, lahko sodišče odsedi, da ocenijo vrednost zapuščine izvedenci, vendar v takem primeru bremenijo stroški opravljene cenitve dediče.

 

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine: nepremičnine, vpisane v vl.št. 1186 k.o. ... in lastninski certifikat št. 0909912500045 v nominalnem znesku 400.000 SIT, vložen v Kmečko družbo. Nadalje je ugotovilo, da predstavljajo odbitke od zapuščine stroški za pogreb v znesku 450.000,00 SIT in stroški za spomenik v znesku 450.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je vrednost zapuščine ocenilo na 1.400.000,00 SIT, od tega predstavlja čista vrednost 500.000, 00 in odmerilo sodno takso v znesku 22.500,00 SIT.

Proti sklepu je vložil pritožbo zakoniti dedič V. brez navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo njegove pisne izjave z dne 21.9.1999 o imetju in sprejemu dediščine po umrlem očetu F. Ne strinja se z oceno sodišča prve stopnje glede odbitkov od zapuščine (stroški pogreba in stroški za spomenik) in z izračunom o vrednosti parcel št. 1469/1 (hiša in gospodarsko poslopje z orodjem), št. 1466, 1469/2, št.1454/6 in 1454/7, 1420/7, 682/2 in 684/2. Nadalje navaja, da je pokojni oče prejemal tudi pokojnino, katero je delno varčeval, saj je imel zagotovljeno brezplačno oskrbo že s sklepom o dedovanju po svoji ženi. Pod prisilo M. in M. je moral dne 31.12.1997 dvigniti na banki 11.000,00 DEM in jima izročiti, da se je izognil doma za ostarele. Sprašuje se, kako je sodnik lahko izdal sklep o dedovanju, če dedinja M. ni bila nikoli na razpisani obravnavi. Posebej sta proti sklepu vložila pritožbo tudi zakonita dediča F. in J. brez navedbe pritožbenih razlogov. Navajata, da pokojni oče ni zakonito razpolagal s premoženjem. Ne strinjata se z izpodbijano odločitvijo, saj iz vabil za narok na zapuščinsko obravnavo ni bilo razvidno, kaj vsebuje ostanek zapuščine (denar, gospodinjska oprema, kmetijski stroji, orodje, pohištvo in ostalo premično premoženje). Zahtevata, naj na naslednji narok pridejo vsi dediči, ki naj s seboj prinesejo dokazila, iz katerih se bo lahko ugotovilo, kolikšna je bila celota očetovega premoženja. Predlagata, da se jima dodeli zakoniti delež v gotovini, ker ga v naravi ni mogoče več dedovati, saj je bil brez njune volje razdeljen. Nadalje navajata, da je iz historičnega zemljiškoknjižnega izpiska razvidno, da je pokojni oče razpolagal s svojim premoženjem že od leta 1951 dalje vse do leta 1998. V tem času ga je razdajal nezakonitim dedičem, s čimer je dediča prikrajšal za njun delež zapuščine. Pritožbi sta utemeljeni. V zvezi z izračunom vrednosti zapuščine je potrebno pojasniti pritožniku V., da zapuščinsko sodišče ugotavlja vrednost zapuščine, ker je ta podatek pomemben za odmero povprečne takse. Po določbi prvega odstavka tar.št. 9/a Zakona o sodnih taksah se plača povprečna taksa po čisti vrednosti zapuščine (z odštetimi odbitki), ki jo ugotovi sodišče po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če se kateri izmed dedičev ne strinja z odmerjeno takso ali s podatkom o vrednosti (čiste) zapuščine, lahko sodišče odredi, da ocenijo vrednost zapuščine izvedenci, vendar v takem primeru bremenijo stroški opravljene cenitve dediče. Sodišče prve stopnje je na vse naroke za zapuščinsko obravnavo pravilno vabilo zakonito dedinjo M. in zakonitega dediča V. (povratnice, pripete k list.št. 2, list.št.5, list. št.7), zato ni moč pritrditi pritožniku, da je posebej razpisalo narok za dedinjo M. Obema dedičema je bila torej zagotovljena možnost, da se udeležujeta zapuščinskega postopka, od njune odločitve pa je bilo odvisno, če se bosta udeležila posamičnih narokov. To velja tudi za dediča V., ki se ni udeležil naroka z dne 11.2.1999. Zakonita dediča F. in J. v pritožbi neutemeljeno navajata, da sta bila prikrajšana za zakoniti delež, ker je oče v letu 1951 do 1998 razdajal svoje premoženje drugim osebam. Predmet zapuščinskega postopka je lahko samo premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti, zaradi česar je pravno nepomembno premoženje, s katerim je zapustnik razpolagal za časa življenja. Poleg tega sta bila oba dediča s sklepom z dne 8.10.1999 istega sodišča napotena na pravdo, da dokažeta vrednost daril, ki bi se ev. vračunala v dedni delež. Ker se dediča v določene roku nista ravnala po sklepu, je zapuščinsko sodišče ne glede na zahtevke, glede katerih ju je napotilo na pravdo, dokončalo zapuščinsko obravnavo (četrti odstavek 213.člena Zakona o dedovanju - ZD). Vendar pa je potrebno ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov ugotoviti, da izpodbijani sklep nima razlogov glede dosedaj ugotovljenega obsega zapustnikovega premoženja. Podan je smiselno uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14.točki 339.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366.členom ZPP in 163. členom ZD. Zakoniti dedič V. je v pritožbi navedel, da zapuščinsko sodišče ni obrazložilo dedne izjave z dne 21.9.1999, ki se nanaša tudi na imetje po pokojnem očetu. Iz dedne izjave je razvidno, da naj bi imel zapustnik še nepremičnine, vknjižene še v drugih vl.št. (473 k.o. Hotič, 1021 k.o.), gospodarsko orodje, denarna sredstva (11.000 DEM), vendar pa izpodbijanega sklepa v tej smeri zaradi pomanjkanja razlogov ni moč preizkusiti. Zato je bilo potrebno na podlagi določbe 3.točke 365.člena ZPP v zvezi s 163.členom ZD pritožbama prvega in drugih dveh dedičev ugoditi, sklep o dedovanju razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje naj glede na pritožbene trditve V. zanesljivo ugotovi obseg zapustnikovega premoženja in vrednost zapuščine in odbitkov, upoštevaje določbo 210.člena, če bi prišlo do zaključka, da so sporna dejstva (pokojnina, ostale nepremičnine). Zakonita dediča J. in F. naj pozove, ali je njun predlog za izplačilo zakonitega deleža v gotovini smiselno šteti za predlog za popis in cenitev pokojnikovega premoženja(drugi odstavek 184.člena ZD).

 


Zveza:

ZST člen 9, 9/9, 9, 9/9.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NDc5NA==