VSL sklep I Cpg 1194/99

Jedro

Nekatera bistvena določila pogodbe, tako kot so bila zapisana in ročno popravljena, so nejasna (prim. ftc. Posojilne pogodbe, priloga A 5), pravdni stranki pa si jih razlagata vsaka po svoje. Takšna dejanska podlaga spora sodišču narekuje razlago spornih pogodbenih določil, namen katere je odstraniti spor glede razumevanja posameznih nejasnih pogodbenih določil. Sodišče je tako tisto, ki mora ugotoviti pomen spornih in nejasnih pogodbenih določil. Pri tem mora izhajati iz prave volje pogodbenikov in upoštevati njun skupen namen, oboje v fazi sklepanja (ali spreminjanja) pogodbe. Da bi sodišče lahko podalo razlago spornih in nejasnih pogodbenih določil, mora praviloma najprej ugotoviti, kaj sta pogodbeni stranki želeli, ko sta svojo voljo oblikovali v sporni, nejasno zapisani izjavi.

 

Izrek

Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi v 1. in 3. tč. izreka ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP/99 (Ur.l. RS 26/99) postopek nadaljevalo po določilih ZPP/77 (Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90). Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo plačilo 9.073.168,72 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.7.1995 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Tako je odločilo zato, ker je ugotovilo, da obstoji obveznost tožene stranke iz naslova posojilne pogodbe, poimenovane Pogodba o investicijskem kreditu, št. 21130146 (v nadaljevanju Posojilna pogodba), sklenjene med pravdnima strankama, v višini 9.073.168,72 SIT. Zavrnilo je nasprotni tožbeni zahtevek, s katerim je tožena stranka uveljavljala plačilo uporabnine. Obe pravdni stranki sta se pravočasno pritožili proti delu sodbe sodišča prve stopnje, v katerem je odločeno o obveznosti iz naslova vračila posojila. Obe pravdni stranki uveljavljata pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagata, naj izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na vročeno pritožbo nasprotna stranka ni odgovorila. Pritožbi sta utemeljeni. Izhodišče za ugotavljanje višine vtoževane obveznosti tožene stranke je Posojilna pogodba, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Res je tudi, da so nekatera bistvena določila te pogodbe, tako kot so bila zapisana in ročno popravljena, nejasna (prim. ftc. Posojilne pogodbe, priloga A 5), pravdni stranki pa si jih razlagata vsaka po svoje. Takšna dejanska podlaga spora sodišču narekuje razlago spornih pogodbenih določil (2. odst. 99. čl. ZOR), namen katere je odstraniti spor glede razumevanja posameznih nejasnih pogodbenih določil. Sodišče je tako tisto, ki mora ugotoviti pomen spornih in nejasnih pogodbenih določil. Pri tem mora izhajati iz prave volje pogodbenikov in upoštevati njun skupen namen, oboje v fazi sklepanja (ali spreminjanja) pogodbe. Da bi sodišče lahko podalo razlago spornih in nejasnih pogodbenih določil, mora praviloma najprej ugotoviti, kaj sta pogodbeni stranki želeli, ko sta svojo voljo oblikovali v sporni, nejasno zapisani izjavi. Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni postopalo tako, na kar pritožnika utemeljeno opozarjata. Glede višine še dolgovane obveznosti se je oprlo na enega izmed izračunov izvedenca finančne stroke A. M. Izvedenec je namreč izračunal višino obveznosti v treh variantah, pri čemer je upošteval različna izhodišča (prim. izvedensko mnenje, l.št. 69), o katerih je med pravdnima strankama spor. Podal je mnenje, katero je po njegovem strokovnem prepričanju najustreznejše. Prav temu je sodišče sledilo, ni pa pojasnilo, zakaj je izbralo ta izračun. Iz doslej razloženega sledi, da je zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ostala neizčrpana dejanska podlaga spora. V zvezi z ugotavljanjem prave volje pravdnih strank ob podpisu (oz. spremembi) sporne Posojilne pogodbe je tožena stranka predlagala zaslišanje priče B. Š. (prim. zapisnik z glavne obravnave, ki je bila 5.5.1999, l.št. 83), a sodišče tega dokaza ni izvedlo. Prav tako se ni opredelilo do trditev tožene stranke o usklajeni višini obveznosti tožene stranke po zaključku moratorija 1.1.1992. Tako se izkaže, da je podan razveljavitveni razlog iz 3. odst. 370. čl. ZPP/77). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa. Napotki za nadaljevanje postopka so deloma razvidni že iz dosedanje obrazložitve. Dodati je še naslednje. Prvič, sodišče naj bo posebej pozorno na tožbeni zahtevek, ki ga opredeljujejo tožbene trditve in pa tožbeni predlog. Sodišče v pravdnem postopku namreč odloča v mejah postavljenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP). In drugič, v spisu ni najti pooblastila odvetnice D. P., ki je nastopala v imenu družbe G. d.o.o.. Pomanjkljivost v zvezi s pooblastilom družbe G. d.o.o. bo moralo sodišče odpraviti (prim. 98. čl. ZPP/77, in 98. čl. ZPP). Sicer pa bo moralo sodišče v zvezi z udeležbo te družbe v tem gospodarskem sporu ugotoviti, ali je naslednik Inštituta za geologijo, geotehniko in geofiziko, ki se je s sklepom Vlade RS št. 3170 in ustreznim vpisom v sodnem registru preoblikoval in preimenoval v Geološki zavod Slovenije. Če bi se izkazalo, da ni, ne gre za popravo tožbe, temveč za razširitev tožbe po 2. odst. 196. čl. ZPP/77 (sedaj 2. odst. 191. čl. ZPP). V tem primeru bo treba pozvati tožečo stranko, naj se določno izreče, ali nanjo sploh razširja tožbo. Zgolj poimenovanje te družbe v pripr. vlogi tožeče stranke (l.št. 84) še ne zadošča za sklepanje o razširitvi tožbe. Izjava o razširitvi mora biti določna, tako kot to na splošno velja za razpolaganja pravdnih strank v postopku. Zato v tem primeru stališče odvetnice tožene stranke, da gre za nasledstvo (pripr. vloga tožene stranke z dne 3.3.1999, l.št. 77), tudi ne bo zadoščalo za privolitev te družbe, da vstopa v pravdo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 166. čl. ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sklep III Ips 111/2006
• VSL sodba I Cpg 64/2002
• VSC sodba Cp 1728/2000