VSL sklep I Cp 8/2000

Jedro

Vstavitev nerjavečih jeklenih tuljav v dimnik pomeni prenovo oziroma izboljšanje obstoječih naprav, saj je poslej omogočen ne le priklop kurišč na trdo izgorevanje, temveč tudi priklop plinske etažne centralne kurjave. Gre za izboljšave skupnih naprav večstanovanjske hiše, torej ne za posel rednega upravljanja stanovanjske hiše, temveč za posel, ki redno upravljanje presega. Takoj ko gre za tak posel, pa je potrebno soglasje vseh solastnikov, ki ga odločitev sodišča ne more nadomestiti.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je zavrnilo predlog predlagateljice, da se predlagateljici dovoli namestitev tuljave iz nerjavečega jekla v drugo tuljavo z leve gledano na vrata od višine tal pritličnega stanovanja do obstoječe višine dimnika in namestitev oziroma izvedbo priključne odprtine za priklop etažne centralne kurjave, lovilec kondenza, istočno in dimniško odprtino ter nadalje, da je potrebno odstraniti vse obstoječe priključne rozete in odprtino tesno zazidati ter končno, da ta sklep nadomešča soglasje sostanovalcev stanovanjskega bloka Namišljena vas 48. Prvostopno sodišče je zavrnilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe, da se predlagateljici izda dovoljenje za opravo pripravljalnih del pri izgradnji etažne centralne kurjave in za potrebe upravnega postopka, predvsem zaradi pridobitve dovoljenja za priglasitev del. Prvostopno sodišče je tudi zavrglo nasprotni predlog nasprotnih udeležencev in njihov nasprotni predlog za izdajo začasne odredbe. Proti sklepu se pritožuje predlagateljica in uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP/99 v zvezi s 37. členom ZNP. V pritožbi navaja, da gre v konkretnem primeru za vstavitev nerjavčih jeklenih tuljav v dimnik zaradi prehoda s trdega goriva na uporabo plina, torej za odločanje glede uporabe stvari v solastnini. Dimnik se deli na dimnik iz gradbenih elementov, opeke in podobno in na dimniško tuljavo, katere zamenjavo je predlagala predlagateljica, vendar za to ni pridobila soglasja solastnikov. Takšna menjava dimniške tuljave pomeni spremembo načina uporabe stvari v solastnini in je zato potrebno soglasje, ki ga je zaradi porušenih medsebojnih odnosov potrebno pridobiti po sodni poti. V upravnem postopku je bila predlagateljica napotena na vložitev predloga na sodišče, sodišče pa sedaj predlagateljico napotuje na upravni organ, s čimer je predlagateljici kršena pravica do sodnega varstva. Pritožba ni utemeljena. Zmotna je pritožbena trditev, da sodišče predlagateljici ne daje sodnega varstva in jo napotuje na upravni organ, čeprav naj bi predhodno upravni organ predlagateljico napotil na vložitev predloga na sodišče. V resnici je prvostopno sodišče izreklo svojo nepristojnost za odločanje v zvezi z nasprotnim predlogom nasprotnih udeleženk ter je njihov predlog zavrglo, o čemer ni bilo pritožbe. Predlog predlagateljice pa je sodišče zavrnilo kot neutemeljen, ker je v konkretnem primeru ugotovilo, da ni podlage za ugoditev predlogu, ni pa odklonilo sodnega varstva. Predlagateljica je lastnica enega od stanovanj v stanovanjskem bloku v Namišljena vas 48 in namerava zgraditi etažno centralno kurilno napravo, za katero pa obstoječa dimniška tuljava ni primerna. V obstoječi dimnik je potrebno vstaviti tuljavo iz nerjavečega jekla. Po 2. odstavku 8. člena Stanovanjskega zakona spadajo dimniki med skupne dele in naprave večstanovanjske hiše in so zato po 3. odstavku 12. člena SZ v solastnini vseh etažnih lastnikov. V 31. členu SZ so pravila o upravljanju skupnih delov in naprav, ureditev pa je skladna s splošnimi pravili iz 15. člena Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerjih oziroma z določbo 112. člena Zakona o nepravndnem postopku. Prvostopno sodišče ugotavlja in utemeljuje, da pomeni vstavitev nerjavečih jeklenih tuljav v dimnik prenovo oziroma izboljšavo obstoječih dimniških tuljav, saj se s tem poveča uporabnost dimniških tuljav, saj je poslej omogočen ne le priklop kurišč na trdo izgorevanje, temveč tudi priklop plinske etažne centralne kurjave. Ko gre za izboljšave skupnih naprav večstanovanjske hiše, ne gre več za posel rednega upravljanja stanovanjske hiše, temveč za posel, ki redno upravljanje presega. Takoj ko gre za tak posel, pa je potrebno soglasje vseh solastnikov, ki ga odločitev sodišča ne more nadomestiti. Sodišče lahko v nepravdnem postopku nadomesti soglasje solastnikov le v primerih, ko gre za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari, ko je sicer predpisano soglasje solastnikov, katerih solastniški deleži sestavljajo skupaj več kot polovico vrednosti solastne stvari oziroma stanovanjske hiše (15. člen ZTLR, 31. člen SZ in 112. člen ZNP). Gornjim dejanskim ugotovitvam ter materialnopravnim zaključkom predlagateljica z argumenti ne nasprotuje, pritožbeno sodišče pa se tudi strinja s presojo, da gre v obravnavanem primeru za posel, ki presega redno upravljanje stvari. V takem primeru zgoraj citirane določbe ne omogočajo, da bi manjkajoče soglasje nadomestilo sodišče v nepravdnem postopku. Predlagateljica v pritožbi zatrjuje le, da gre v obravnavanem primeru samo za odločanje glede uporabe stvari v solastnini oziroma za spremembo načina uporabe stvari. V zvezi s tem je treba predlagateljici pojasniti, da veljavna zakonodaja v zvezi s solastnino govori samo o upravljanju in ne posebej o uporabi stvari, vendar je mogoče pod pojem upravljanja uvrstiti tudi razpolaganje in uporabo stvari, tako da je potrebno za vse tovrstne primere upoštevati ista (zgoraj citirana pravila). Ko predlagateljica trdi, da gre za vprašanje uporabe stvari v solastnini, je potrebno upoštevati, da gre seveda za več, to je za prenovo obstoječih dimniških tuljav kot stvari v solastnini, o čemer je treba sprejeti odločitev, to pa pomeni upravljanje. Pokaže se torej, da so pritožbene trditve neutemeljene in odločitev v izpodbijanem delu pravilna, zaradi česar je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep v izpodbijanem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP/99 v zvezi s 37. členom ZNP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 1563/2004
• VSL sklep I Cp 2164/2000
• VSL sodba I Cpg 647/2002