zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.

pomembno

zapri pomembno

S 1.6.2020 procesni roki v nenujnih zadevah spet tečejo.
Nadaljujejo in opravljajo se tudi vsa izvršilna dejanja.

Dne 27.5.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič odločil o preklicu Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ. Preklic Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS, objavljen v Uradnem listu RS, bo začel veljati dne 31.5.2020. S 1.6.2020 tako začnejo teči procesni roki, nehajo veljati začasni ukrepi v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, nadaljujejo se vse izvršbe in opravljajo vsa izvršilna dejanja.

Vse stranke opozarjamo naj upoštevajo, da:

  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih je rok pričel teči že pred epidemijo, se tek roka s 1. junijem 2020 nadaljuje in ne začne teči znova od začetka,
  • v tistih nenujnih zadevah, v katerih so bile med epidemijo opravljene vročitve, začnejo roki v zvezi z vročenimi pisanji teči od začetka s 1. junijem 2020.

Z zgoraj navedenim datumom bodo sodišča začela poslovati kot pred epidemijo, vendar vsem strankam še vedno priporočamo, da se na sodišče, če ni nujno, odpravijo le, če nimajo znakov okužbe, oziroma, če je prihod nujen, o znakih okužbe obvestijo sodišče.

Morebitna natančnejša pravila vstopanja, zadrževanja in vedenja na sodiščih bodo objavljena na vidnem mestu v sodni zgradbi posameznega sodišča.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

VSL44320

Odločba:VSL sklep III Cp 949/2000
 ECLI:
Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
Datum seje senata:13.09.2000
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:listina
Zveza:ZIZ člen 23, 23/2, 23, 23/2.
JEDRO:
Listina, na kateri je podpisnik pri notarju overil svoj podpis ne ustreza kategoriji "po zakonu overjene zasebne listine". 

IZREK:
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. 

OBRAZLOŽITEV:
Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrglo. Ugotovilo je, da potrdilo, na podlagi katerega je bila izvršba predlagana, ni verodostojna listina iz 2. odst. 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Proti sklepu se je upnik pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je dolžnik na listini, v kateri priznava, da je upniku dolžan tolarsko protivrednost 6.000,00 DEM, overil svoj podpis pri notarju. V kategorijo po zakonu overjenih zasebnih listin, spadajo zasebne listine, na katerih je podpis overjen pri notarju v skladu z določbo 64. člena Zakona o notariatu. Vprašanje je katere listine naj bi sicer bile po zakonu overjene zasebne listine, če listin, na katerih podpis stranke overi notar, ni med njimi. Če zakon fakturam, ki jih izstavi upnik daje naravo izvršilnega naslova je toliko bolj bilo logično, da dopušča to lastnost listinam, pri katerih je obveznost priznal dolžnik sam in to v posebni obliki tako, da je na pisni listini overil svoj podpis pri notarju. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopka. Pritožba ni utemeljena. Neutemeljen je pritožbeni očitek upnika, da je sodišče prve stopnje, pri izpodbijani odločitvi, napačno uporabilo materialno pravo. Izvršbo na podlagi verodostojne listine je mogoče predlagati le na osnovi listin, ki so taksativno naštete v 2. odst. 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljnjem besedilu ZIZ). Napačno je stališče pritožbe, da je predloženo potrdilo dolžnika, z dne 23.6.1998, po zakonu overjena zasebna listina. Po določbi 1. odst. 1. člena Zakona o overitvi podpisov, pisave in prepisov (ZOPPP), pomeni overitev podpisa potrditev njegove pristnosti. V 2. odst. tega člena je nadalje navedeno, da se z overitvijo ne potrjuje resničnost vsebine listine. Pristnost podpisa dokaže predlagatelj listine tako, da pred uradno osebo svojeročno podpiše listino ali da prizna podpis, ki je že na listini, za svoj (1. odst. 4. člena ZOPPP). Določba 2. odst. 23. člena ZIZ jasno določa, da je verodostojna listina po zakonu overjena zasebna listina. Da dobi določena zasebna listina značaj po zakonu overjene zasebne listine, mora biti na v zakonu predpisan način overjena njena vsebina. Overitev podpisa na njej ne zadošča. Da bi lahko listina, na kateri je potrdilo notarja, da je podpisnik listine podpis priznal za svojega, dobila oziroma imela značaj verodostojne listine, bi moral določati zakon. Nepomembno je zato sklicevanje upnika na različne kategorije listin v Zakonu o notariatu in primerjava z ostalimi listinami, ki jim 2. odst. 23. člena ZIZ priznava značaj verodostojne listine. Uveljavljani pritožbeni razlog ni izpolnjen. Ker v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni bila storjena nobena od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti je, na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo, ker je neutemeljena in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev o zavrnitvi pritožbe obsega tudi odločitev o pritožbenih stroških. Temelji pa na določbi 1. odst. 154. člena in 1. odst. 165. člena v zvezi z določbo 366. člena ZPP in 15. čl. ZIZ in je posledica dejstva, da upnik s pritožbo ni uspel. 

Pravičnost nikoli ne pride v nasprotje z zakonom.
Aequitas numquam contravenit legi.