<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1137/99

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.1137.99
Evidenčna številka:VSL02675
Datum odločbe:07.09.2000
Področje:civilno procesno pravo
Institut:sprememba tožbe

Jedro

ZPP nikjer ne govori o tem, da sprememba tožbe po ugovoru zoper izdani plačilni nalog ni dovoljena. Ob pravilni uporabi 3. in 4. odst. 451. čl. ZPP (1977) je dovoljena sprememba tožbe tudi v takem postopku.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Upoštevajoč določilo 1. odst. 498. čl. ZPP, je pritožbeno sodišče nadaljevalo postopek v tej zadevi po določilih ZPP/77. Sodišče prve stopnje je razveljavilo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, opr. št. IV Plg 39/98 z dne 24.11.1998 ter tožbeni zahtevek na izpraznitev poslovnih prostorov v izmeri 16 m2, vpisanih pri vl. št. xxx k.o. T. zavrnilo (prvi odstavek izreka). Odločilo je, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki njene pravdne stroške (drugi odstavek). Ocenilo je, da tožeča stranka ne more odpovedati najemne pogodbe na podlagi določil 24. in 26. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur.l. SRS št. 10/74 in 34/88, v nadaljevanju ZPSPP), saj so ta zakonska določila uporabna le v primerih pogodb, sklenjenih za nedoločen čas, kar pa pogodba, sklenjena med pravdnima strankama, ni. Poleg tega bi morala tožeča stranka krivdne razloge za odpoved uveljavljati že v odstopu od pogodbe oz. v zahtevi za izpraznitev. Ker tega ni storila, tekom pravde ne more naknadno zahtevati odstopa od pogodbe iz krivdnih razlogov. Proti sodbi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. ZPP. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oz. njeno sprmembo. Meni, da je bila upravičena uveljavljati krivdne razloge za odpoved tekom pravde že zato, ker je zanje izvedela šele po vložitvi sodne odpovedi. Zato je v njeni pristojnosti, da odloča o trajanju odpovednega roka. Ne strinja se z razlago sodišča prve stopnje glede pogodbeno določenega odpovednega roka, očita pa mu tudi, da ji ni omogočilo kontradiktornega obravnavanja za izvedbo relevantnih dokazov, ki jih je predlagala. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala potrditev prvostopne sodbe. Ne strinja se s stališčem pritožnice, da lahko krivdne razloge uveljavlja sredi postopka, prav tako nasprotuje njenemu stališču o pravilnosti pogodbeno določenega odpovednega roka. Pritožba je utemeljena. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki najemno razmerje sklenili za določen čas. Upoštevaje to odločilno dejstvo je pravilno tudi materialno pravno stališče prvostopnega sodišča o načinih prenehanja takega razmerja. Zato se pritožbeno sodišče sklicuje na jasne in prepričljive razloge izpodbijane sodbe ter še dodaja: ZPSPP v 1. odst. 24. čl. predvideva, da najemna pogodba preneha z odpovedjo le v primeru, ko je sklenjena za nedoločen čas. Le v taki najemni pogodbi (sklenjeni za nedoločen čas) se določi odpovedni rok, ki pa ne sme biti krajši od enega leta (drugi odstavek). Prvostopno sodišče je zato sklicevanje tožeče stranke na 9. čl. najemne pogodbe, v katerem sta stranki dogovorili zakonsko določeni odpovedni rok, pravilno ocenilo kot brezpredmetno, saj je bila sporna pogodba sklenjena za čas sedmih let. Pač pa ni mogoče slediti prvostopnemu stališču, da tekom pravde na izpraznitev poslovnih prostorov na podlagi odpovedi ni mogoče uveljavljati krivdnih razlogov za odstop od pogodbe (in zahtevati izpraznitev prostorov). ZPSPP v 3. odst. 29. čl. določa, da se za nalog o izpraznitvi poslovnega prostora smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, ki se nanašajo na plačilni nalog. Ta pa v 3. odst. 451. čl. določa, da lahko stranke med pripravljalnim narokom in med glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predložijo nove dokaze. ZPP nikjer ne govori o tem, da sprememba tožbe po ugovoru zoper izdani plačilni nalog ni dovoljena. Kljub temu teorija zagovarja tako stališče (prim. Pravdni postopek, dr. Jože Juhart, 1974, str. 529, tč. 7, Gradžansko parnično procesno pravo, Triva, Narodne Novine, 1986, stran 669) in to iz istih razlogov, kot izpodbijana sodba, češ da se v pravdi po ugovoru ocenjuje le, ali ostane izdan plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi (4. odst. 451. čl. ZPP). Praksa stoji na drugačnem stališču. Tako iz sklepa Pž 975/74 z dne 10.1.1995 Vrhovnega sodišča RS izhaja, da je v pravdi, ki se konča z ugovorom zoper plačilni nalog, dovoljena razširitev tožbe preko navedb in zahtevka iz mandatne tožbe in da v končni sodni odločbi sodišče vedno odloči, ali izdani plačilni nalog ostane v veljavi v celoti ali deloma ali pa se razveljavi (Poročilo 1/75, prim. tudi Juhart, ibid., str. 224, tč. 6 in sklep VS RS, opr. št. II Ips 311/90). Pritožbeno sodišče glede na praktično razlago citiranih določil ZPP ugotavlja, da zaključek prvostopnega sodišča, po katerem v postopku, ki teče po ugovoru zoper izdan plačilni nalog, sprememba tožbe ni dopustna, ni pravilen. Izhaja iz nepravilne uporabe 3. in 4. odst. 451. čl. ZPP, ta pa je imela za posledico razveljavitev naloga za izpraznitev poslovnih prostorov in zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato se prvostopno sodišče s spremenjeno trditveno podlago tožbe sploh ni ukvarjalo. Prvostopno sodišče je glede na povedano zagrešilo bistveno kršitve določil pravdnega postopka iz 1. odst. 354., čl. v zvezi z 191. čl. ZPP, na katero smiselno opozarja pritožnik. Ta kršitev pa je vplivala na pravilnost izpodbjiane sodbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi določila 1. odst. 369. čl. ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem sojenju bo moralo prvostopno sodišče ob pravilni uporabi citiranih procesnih predpisov o zadevi odločiti upoštevajoč navedene pripombe. Pri tem pritožbeno sodišče opozarja na določila 1. odst. 28. čl. ZPSPP, po katerem lahko stanodajalec vsak trenutek odstopi od pogodbe iz krivdnih razlogov. Tehtneje, kot v izpodbijani odločbi, bi kazalo v ponovnem sojenju upoštevati tudi določilo 155. čl. ZPP, na katero opozarja pritožnik in upoštevajoč vsebino vlog pravdnih strank presoditi, kateri so tisti stroški, ki so potrebni za pravdo.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 451, 451/3, 451/4, 451, 451/3, 451/4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NDMxMw==