VSL sklep I Cp 876/99

Jedro

O pravici družbenika do informacij in vpogleda odloči sodišče v nepravdnem postopku.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepravdni postopek ustavi in da se bo po pravnomočnosti tega sklepa nadaljeval po pravilih pravdnega postopka. V obrazložitvi je navedlo, da je glede na določilo 447. Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD) zahteva družbenika za vpogled v knjige in spise klasičen zahtevek, o katerem je lahko odločeno le v pravdnem postopku, v katerem nastopata stranki z nasprotujočimi interesi. Po oceni sodišča prve stopnje ima predlagatelj jasen zahtevek do nasprotnega udeleženca, zato je po določbi prvega odstavka 17.člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) ustavilo postopek, ker še ni odločilo o glavni stvari. Proti sklepu je predlagatelj vložil pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in navaja, da po določilu 447.člena ZGD zahteva družbenik dovoljenje za informacijo oz. vpogled od sodišča in ne od nasprotnega udeleženca. Zato po mnenju predlagatelja ne gre za klasičen zahtevek, ki se obravnava v pravdnem postopku, v katerem je adresat vedno nasprotna stranka. Sklicuje se na 1.člen ZNP, ki določa, da se v nepravdnem postopku odloča tudi o osebnih stanjih. V danem primeru gre za statusno zadevo, torej zadevo osebnega stanja, ki se tiče obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo kot pravne osebe. Zaradi napake v delovanju te družbe sodišče v javnem interesu, da ohrani njeno bistvo, pod predpostavkami iz navedenih določb ZGD, v svojem imenu odloči in ravna drugače kot v pravdnem postopku, ko sodišče drugi stranki naloži, da stori opuščeno dejanje. Pritožnik nadalje meni, da je iz vsebine zahteve razvidno, da ne gre za razmerja z nasprotujočimi interesi; zakonsko uresničevanje pravic družbenikov je ne glede na stališče poslovodje prav tako v interesu družbe. Poleg tega že samo besedilo 447.člena ZGD kaže, da sodišče odloči o dovoljenju v nepravdnem postopku. V ZGD-ju so jasne določbe (členi 23, 108, 362,364,436, 455, 526 ZGD), ko je zakonodajalec želel napotiti na pravdni postopek, saj je navedel tožbo kot pravno sredstvo. Pritožnik pojasnjuje, da je ZGD zvest prevod nemške istovrstne zakonodaje, po kateri o enakem dovoljenju odloča sodišče v nepravdnem postopku. Pritožbi v ilustracijo prilaga fotokopijo 51.b člena z opombami iz publikacije GmbH-Gesetz Kommentar, Fischer/Lutter, Verlag Dr. Otto Schmidt KG-Koeln. Predlaga razveljavitev sklepa. Pritožba je utemeljena. Po določbi prvega odstavka ZGD mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma informirati o zadevah družbe in mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Družbenik, ki mu ni bila dana informacija ali mu ni bil dovoljen vpogled ali mu je poslovodja zavrnil zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom 446.člena ZGD, sme zahtevati od sodišča, da s sodno odločbo dovoli posredovanje informacije oziroma vpogled (člen 447. ZGD). Materialnopravno zmotno je stališče prvostopnega sodišča, da se o pravici družbenika do informacij in vpogleda odloča v pravdnem postopku. Pritrditi je treba pritožniku v tem, da pri uveljavljanju te pravice ne gre za klasičen zahtevek, tj. da bi imel predlagatelj do nasprotnega udeleženca kakršnokoli oblikovalno ali dajatveno upravičenje, temveč da se predlagatelj s svojo zahtevo obrača na samo sodišče: le-to naj z izdajo sodne odločbe dovoli posredovanje informacije oziroma vpogled. Za razliko od nekaterih ostalih določb ZGD (členi 23, 108, 362, 364, 436, 455, 526), na katere utemeljeno opozarja pritožnik in ki izrecno napotujejo na pravdni postopek, pa določba 447.člena ZGD izrecno ne pove ničesar o postopku pred sodiščem. Vendar pa je treba izhajati iz razlage narave pravice, katere pravno varstvo zahteva predlagatelj. V tej zvezi ni moč slediti pritožnikovemu stališču, da ker se v nepravdnem postopku po določbi 1.člena ZNP odloča med drugim tudi o osebnih stanjih in ker gre v danem primeru za statusno zadevo oziroma zadevo osebnega stanja, je potrebno uporabiti pravila nepravdnega postopka. Ta kriterij namreč ni relevanten za odločitev sodišča, po katerih pravilih (nepravdnega ali pravdnega postopka) bo obravnavalo zadevo v konkretnem primeru, saj sodišče odloča tudi v sporih iz osebnih razmerij po pravilih pravdnega postopka (1.člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77). Sodišče po določbi drugega odstavka 1.člena ZNP uporablja določbe nepravdnega postopka tudi v drugih zadevah, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku. Pri tem je za pravilno uporabo procesnega zakona odločilnega pomena, da je pravica družbenika do informacij in vpogleda določena kogentno in je družbeniki (d.o.o.) ne morejo omejiti niti s pogodbo (prvi odstavek 446.člena ZGD, glej tudi Komentar ZGD iz l. 1999, dr. Bojan Zabel). To pomeni, da med poslovodjem in družbenikom, ki uveljavlja to pravico na zakonsko predpisani način, sploh ne more nastati spor o tem, ali ima družbenik pravico do informacij in vpogleda ali ne. Glede na naravo pravice je v tej zadevi potrebno uporabiti pravila nepravdnega postopka, upoštevaje pri tem kot kriterij razmejitve od uporabe pravil pravdnega postopka, da se v nepravdnem postopku praviloma obravnavajo nesporne zadeve. Prvostopno sodišče je tako zmotno ocenilo, da med strankama obstoji spor o pravici do informacij in do vpogleda oziroma da imata stranki v zvezi s to pravico nasprotujoče si interese in je procesnopravno ravnalo nepravilno, ko je ustavilo nepravdni postopek, da se bo nadaljeval po pravilih pravdnega postopka. Zato je bilo treba na podlagi določbe 3.točke 380.člena ZPP/77 v zvezi s prvim odstavkom 498.člena ZPP (Ur.l.RS 26/99) in 37.člena ZNP pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1745/2003
• VSC sklep Cp 1614/99
• VSC sklep Cp 376/2009