<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 500/2000

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.500.2000
Evidenčna številka:VSL43884
Datum odločbe:17.05.2000
Področje:obligacijsko pravo
Institut:zapadlost

Jedro

Kupec je bil dolžan v skladu s prodajno pogodbo kupnino deponirati pri notarki, kar je tudi storil. Ker pa je položeno kupnino dvignil, še preden je bila pogodba odobrena s strani upravne enote in torej ravnal v nasprotju s prodajno pogodbo, je plačilo kupnine zapadlo.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 1. točki izreka tako spremeni, da zamudne obresti tečejo od 13.9.1997 dalje do plačila. V preostalem se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da je dolžan v 15 dneh tožniku plačati 17.000,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, ki jo priznavajo banke za devizne vloge na vpogled, v tolarski protivrednosti na dan plačila od dne 30.5.1997 dalje. Sodišče prve stopnje je tožencu še naložilo, da je dolžan tožniku v 15 dneh plačati pravdne stroške v znesku 140.740,00 SIT. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje toženec, ki pritožbenih razlogov izrecno ne navaja, smiselno pa se pritožuje zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi pojasnjuje, da še ni lastnik parcele št. 1736/1, vpisane v vl. št. 1426, k.o. .... ter prilaga zemljiškoknjižni izpisek. Trditev tožnika, da toženec na navedeni parceli gradi je laž, saj je toženec ne koristi. Ne drži očitek, da je toženec kupnino dvignil istega dne kot jo je položil, saj je denar ležal deponiran štiri mesece. Toženec navaja, da bo plačal kupnino takoj, ko bo izdano gradbeno dovoljenje na parceli 1736/4; gradbenega dovoljenja za parcelo 1736/1 pa toženec tudi ne poskuša pridobiti. Ugotovitev sodišča, da je dolg nastal 30.5.1997 je napačna, saj je tega dne toženec kupnino položil pri notarki. Toženec predlaga svoje zaslišanje. V skladu z določbo 359. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77; Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 27/90 in Ur. l. RS št. 55/92) je bila pritožba vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba je delno utemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbo 516. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), po kateri mora kupec kupnino plačati ob času in kraju, ki sta določena v pogodbi. Pri tem je pravilno ugotovilo, da je bil toženec dolžan v skladu s 3. členom prodajne pogodbe (priloga A2 v spisu) z dne 30.5.1997 kupnino deponirati pri notarki, kar je skladno s pogodbo tudi storil. Tožnik kupnine ni dvignil zaradi negotovosti pri izvedbi pogodbe; pravdni stranki sta namreč čakali na odobritev pogodbe s strani Upravne enote Novo mesto, Oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je bila izdana šele 12.9.1997. Toženec pa je, kot izhaja iz notarskega zapisnika, 13.8.1997 položeno kupnino dvignil. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnikova terjatev s tem ravnanjem zapadla, saj je toženec, ko je dvignil položeno kupnino, ravnal v nasprotju s svojo obveznostjo iz 3. člena prodajne pogodbe. Pritožbeno zatrjevanje, da tožnik nasprotuje izdaji gradbenega dovoljenja za parcelo 1736/4 je brezpredmetno. Pogojevanje plačila kupnine (za katero sam pritožnik priznava, da jo dolguje, vendar jo je pripravljen plačati šele po izdaji gradbenega dovoljenja za omenjeno parcelo) nima nikakršne opore v prodajni pogodbi z dne 30.5.1997. Pravilna je torej odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec dolžan plačati 17.000,00 DEM v tolarski protivrednosti. Pritožnik pa pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je dolg nastal dne 30.5.1997 in je zato toženec dolžan plačati zamudne obresti od tega dne dalje. Kot je bilo zgoraj obrazloženo, je toženec kupnino pravilno položil pri notarki in torej vse do dviga kupnine dne 13.8.1997 ni mogel priti v zamudo. Glede na negotovost sklenjene pogodbe, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik prišel v zamudo šele, ko je bila pogodba odobrena s strani Upravne enote Novo mesto, Oddelka za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, to je 12.9.1997. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. točke 373. člena ZPP/77 izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo tako, da zamudne obresti tečejo šele od 13.9.1997 dalje. V preostalem delu pa je sodišče prve stopnje, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, na pravilno ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo (določbe ZOR); v postopku na prvi stopnji pa tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP/77, na katere mora pritožbeno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 365. člena ZPP/77 paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 368. člena ZPP/77 pritožbo v ostalem delu kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS št. 26/99) je bilo v postopku v zvezi s pritožbo zoper sodbo potrebno uporabiti določbe zveznega Zakona o pravdnem postopku.

 


Zveza:

ZOR člen 516, 516/1, 516, 516/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01Mzc1OQ==