VSL sklep I Cp 852/99

Jedro

Nasprotje med razlogi sodbe in podatki v spisu predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba (tč. II. izreka) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Prvo sodišče je z odločbo VIII P 2164/96 z dne 22.6.1998 pod tč. I. vzelo na znanje umik tožbe tožeče stranke za glavnico v znesku 61.032,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter glede tega zneska s pripadki in izvršilnimi stroški v znesku 600,00 SIT razveljavilo sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani z dne 4.1.1993, opr. št. VIII Ig 2617/92-2 ter v tem obsegu pravdni postopek ustavilo. Pod tč. II. izreka pa je s sodbo odločilo, da citirani sklep o izvršbi ostane v veljavi v tč. 1. glede glavnice v znesku 122.387,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.1.1993 dalje do plačila ter v 3. tč. izreka glede izvršilnih stroškov v znesku 10.800,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.1.1993 dalje do plačila. Obenem je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku 3.037,50 SIT. Proti sodbi se pritožuje tožena stranka, uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in sodišču druge stopnje predlaga njeno razveljavitev. Navaja, da je tožena stranka kot naročnik naročila tožeči stranki štiri reklamne oglase za prireditev, ki naj bi jih tožeča stranka objavila v časopisu Delo. Račun za znesek 183.420,00 SIT je zavrnila, ker oglas, ki bi moral biti objavljen dne 16.5.1992, ni bil objavljen v sobotni številki Dela, čeprav sta se stranki tako dogovorili. Objava oglasa dne 18.5.1992 je bila neprimerna, saj je bil oglas objavljen v športni prilogi, ki jo prebira le omejen krog bralcev in zato ni dosegel svojega namena. Za posledico pa je imelo izpad dohodka za toženo stranko. Tožena stranka je res zavrnila račun za vse štiri oglase, kljub dejstvu, da sta bila dva oglasa objavljena korektno. Sodišče je premalo proučilo dejansko stanje in namen samega oglaševanja prireditve. Obrazložilo je, da so bili trije oglasi objavljeni v časopisu Delo, zato jih je tožena stranka dolžna plačati. En oglas je bil objavljen v neprimernem delu časopisa. Sodišče ni upoštevalo škode, ki je nastala toženi stranki zaradi izpada enega oglasa in nekorektne objave drugega oglasa. Škoda je bistveno višja od zneska neplačanega računa. Pritožba je utemeljena. ZPP/77, ki ga je glede na čas izdaje izpodbijane sodbe potrebno uporabiti pri odločanju o pritožbi tožene stranke, v 365. čl. določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvo sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77, kar je po določbi 1. odst. 369. čl. ZPP/77 terjalo njeno razveljavitev. Razlogi sodbe, v katerih sprva sodišče ugotavlja, da je med stranka nesporno, da so bili trije oglasi objavljeni v časopisu Delo, zaradi česar jih je tožena stranka dolžna plačati, so namreč v nasprotju z navedbami tožeče stranke in listinskimi dokazi. Morda je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da v spisu ni pripravljalne vloge tožeče stranke, ki jo je po podatkih zapisnika o glavni obravnavi z dne 9.5.1994 (list.št. 9) v dveh izvodih vložila. Tožeča stranka je namreč vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - računa št. 53515 z dne 20.5.1992 (in obračuna obresti), katerega predmet je plačilo treh oglasov, ki jih je naročila tožena stranka: objava dne 18.5.1992, 19.5.1992, 20.5.1992. Na glavni obravnavi dne 22.6.1998 (list. št. 17) je tožeča stranka pojasnila, da je glede enega oglasa (z dne 18.5.1992 ?) tožbo delno umaknila. Nakazuje se, da je tožeča stranka umaknila tožbo prav v zvezi z objavo oglasa, objavljenega na športni strani Dela in da bi tedaj utegnilo ostati odprto le še vprašanje plačilo oglasov z dne 19.5.1992 in 20.5.1992, torej le še dveh in ne treh oglasov, kot ugotavlja sodišče v izpodbijani sodbi. Pri tem se nakazuje (tako tudi pritožba), da sta bila slednja oglasa objavljena korektno, da je tedaj tožeča stranka umaknila tožbo glede oglasa objavljenega na športni strani dne 18.5.1992. Nakazano nasprotje bo potrebno v ponovljenem postopku razčistiti, skratka ugotoviti, koliko oglasov in kakšnih je naročila tožena stranka, koliko oglasov je bilo objavljenih, koliko oglasov je tožeča stranka pravilno objavila in glede na delni umik tožbe, plačilo katerih oglasov v tem postopku še terja. Že sedaj pa je potrebno pritrditi pravilnemu pravnemu naziranju prvega sodišča, da zatrjevana škoda v zvezi z neobjavljenim oziroma nepravilno objavljenim oglasom tožene stranke ne more oprostiti plačila pravilno objavljenih oglasov. Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev o stroških tožene stranke v zvezi s pritožbo temelji na določbi 3. odst. 166. čl. ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 2130/99
• VSL sklep I Cp 4132/2008
• Sklep I Up 795/2002