VSL sklep I Cp 668/99

Jedro

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. čl. ZPP/77), v katerem naj opravi predlagani ogled mejnih znamenj in s tem poteka meje, da bo lahko o tožbenem zahtevku šele pravilno odločilo. V primeru pa, da bi se ob ogledu izkazalo, da mejnih znamenj ni ali so slabo vidna, pa v zadevi glede na predlagani tožbeni izrek ne bo mogoče odločiti brez poprejšnje določitve oziroma ureditve meje, o čemer pa se seveda ne odloča v pravdnem postopku (glej čl. 21 ZPP/99).

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženec motil tožnico v njeni posesti vrta na parcelah 118/1 in 118/2 k.o. ... tako, da je v neposredni bližini ograje poteptal obdelan vrt v dolžini 11m in širini 0,3m ter na začetku in na koncu vrta nasul zdrobljeno steklo, zaradi česar je odredilo vzpostavitev takšnega stanja na vrtu tožnice na parcelah 118/1 in 118/2, kakršno je bilo pred motilnim dejanjem ter v bodoče prepovedalo takšno ali kakršnokoli podobno motenje. Odločilo je še, da je toženec dolžan tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 80.392,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Proti sklepu se pritožuje toženec iz pritožbenih razlogov nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer predlaga takšno spremembo sklepa, da se tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa. Po prepričanju pritožnika je dejansko stanje popolnoma napačno ugotovljeno, saj je toženec opravil posege na delu parc. št. 117/1, ki je izključno njegova last in ki le meji na tožničini parc. št. 118/1 in 118/2 k.o. ..... Tožnica ni bila nikoli dobroverni posestnik severnega dela parc. št. 117/1, vendar je to stvar drugačnega tožbenega zahtevka, ki v predmetni zadevi ni bil nikoli postavljen. Posesti in lastnine pa na parc. št. 118/1 in 118/2 toženec tožnici v ničemer ne osporava. Na parc. št. 118/1 in 118/2 motenja ni bilo, zato je izpodbijani sklep med drugim tudi neizvršljiv. Mejna znamenja med tremi navedenimi parcelami k.o. ... so dobro vidna, v ta namen bi bilo za razjasnitev stanja nujno potrebno opraviti vsaj ogled na kraju samem, kar je toženec tudi predlagal, da bi se ugotovilo, kje dejansko ležita parc. št. 118/1 in 118/2 ter do kam segata. Brez tega dokaza dejansko stanje ne more biti pravilno ugotovljeno. Zaradi opisane pomanjkljivosti, ki pa je ključnega pomena, naslovno sodišče tudi materialnega prava ni moglo pravilno uporabiti, saj posestno varstvo tožnice na parc. št. 117/1, last toženca, ni z ničemer izkazano, pa tudi sam tožbeni zahtevek ni naperjen na to, medtem ko je popolnoma neizkazano motenje na parc. št. 118/1 in 118/2 k.o. ...., ki ga nikoli ni bilo. Pritožba je utemeljena. Med strankama torej ni sporno, da je toženec poteptal del površine, ki jo je obdelala tožnica in nanj nasul zdrobljeno steklo. Sporno pa je, kot pritožnik utemeljeno opozarja, ali predstavlja del zemljišča, na katerem je toženec izvedel opisani poseg, del parc. št. 118/1 in 118/2, k.o. ... (v lasti tožnice) ali del parcele št. 117/1 k.o. ... (v lasti toženca). Glede na to, da je toženec že v odgovoru na tožbo navajal, "da je sporno zemljišče njegovo, kar je označeno tudi z mejnimi znamenji", je bilo torej že ves čas sporno, h kateri parcelni številki spada poteptani del zemljišča. Zato je dejansko zmotna ugotovitev prvostopnega sodišča, razvidna iz razlogov izpodbijanega sklepa, po kateri je med strankama nesporno, "da je toženec zemljišče kot opisano (tudi s parcelnima številkama) v tožbenem zahtevku, poteptal ...", čeprav po presoji pritožbenega sodišča prvostopno sodišče sicer prepričljivo ugotavlja, da je tožnica posestnica spornega obdelanega dela zemljišča, v katerega je toženec nesporno posegel. Tako se izkaže, da je sodišče zaenkrat posestno varstvo tožnici nudilo preuranjeno, saj se kljub toženčevemu ugovoru ni prepričalo, ali sporni del zemljišča res predstavlja del v tožbenem zahtevku označenih parcelnih številk 118/1 in 118/2 k.o. Šmarca, pa ne zaradi lastništva parcelnih številk (ugovor pravice v posestni pravdi po čl. 78 ZTLR ni dopusten), pač pa zaradi določljivosti in s tem pravilno ugotovljenih prostorskih meja pravnomočnosti restitucijskega in prepovednega dela (le tega v povezavi z ugotovitvenim delom) izpodbijanega sklepa in s tem povezano izvršljivostjo, na kar toženec v pritožbi spet utemeljeno opozarja. Če so v naravi res dobro vidna mejna znamenja med parcelnimi številkami 118/1, 118/2 ter 117/1 (kar kaže na pravno nespornost meje) in v kolikor bi se ugotovilo, da sporni pas glede na potek mejnih znamenj spada h parc. št. 117/1, kot ves čas zatrjuje toženec, bi bil izrek, po katerem naj se vzpostavi prejšnje stanje na parc. št. 118/1 in 118/2, neizvršljiv, saj bi zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja odrejal vzpostavitev prejšnjega stanja na parcelni številki, na kateri posega sploh ni bilo. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. čl. ZPP/77), v katerem naj opravi predlagani ogled mejnih znamenj in s tem poteka meje, da bo lahko o tožbenem zahtevku šele pravilno odločilo. V primeru pa, da bi se ob ogledu izkazalo, da mejnih znamenj ni ali so slabo vidna, pa v zadevi glede na predlagani tožbeni izrek ne bo mogoče odločiti brez poprejšnje določitve oziroma ureditve meje, o čemer pa se seveda ne odloča v pravdnem postopku (glej čl. 21 ZPP/99). Za potrebe obravnavane zadeve namreč ne zadostuje sicer nerazumljiva ugotovitev prvostopnega sodišča, da iz mnenja izvedenca geodeta, ki pa je bilo izdelano za potrebe druge pravdne zadeve, pri čemer so bile sporne druge mejne površine kot so sedaj obravnavane, izhaja, "da ni bilo mogoče točno ugotoviti, kateri del zemljišča v naravi predstavlja del parcele št. 117 k.o. ... v površini 415 m2", zaradi česar sodišče tudi v sedaj obravnavani zadevi ni sledilo tožencu, da naj bi bilo motilno dejanje izvršeno na parceli 117/1. Vsekakor pa bilo pred nadaljnjo odločitvijo smotrno, ko bi sodišče pojasnilo strankama razliko med pravdo zaradi motenja posesti in postopkom določitve meje ter jih seznanilo s tem, do kakšnih rešitev se z enim oziroma drugim postopkom pride ter s tem, kakšne so posledice takšnih rešitev.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1389/2002
• VSL sklep II Cp 1307/2003
• VSC sklep Cp 915/2003