<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 859/99

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.859.99
Evidenčna številka:VSL43386
Datum odločbe:29.03.2000
Področje:civilno procesno pravo
Institut:obnova postopka - novi dokazi

Jedro

Če izvedenec po pravnomočno končanem postopku, svoje mnenje dopolni, taka dopolnitev ne predstavlja razloga iz 9. tč. 421. čl. ZPP/77, ker ta dopolnitev ne bi mogla biti uporabljena v prejšnjem postopku, ker je še ni bilo.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni ugodilo predlogu tožeče stranke za obnovo postopka in glede na tako odločitev naložilo tožeči stranki, da povrne toženi stranki stroške tega postopka v znesku 60.620,00 SIT v roku 15 dni. Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka - predlagatelj predloga za obnovo postopka in sicer iz vseh treh pritožbenih razlogov. Sodišču očita, da so zaključki, kakršne je napravilo, zmotni in nepopolni, poleg tega pa v sklepu ne navaja, s katero sodbo naj bi bila ustanovljena služnost, saj tega tudi ne more, ker takšna sodba ne obstaja. Obstaja namreč le sodba, s katero je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na ugotovitev neobstoja služnostne pravice. Po mnenju pritožnika pa je zmoten in nepopolen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da v predlogu za obnovo postopka predlagani dokazi ne predstavljajo novih dokazov, na podlagi katerih bi bila izdana za tožečo stranko ugodnejša odločba. V tem postopku je izvedenka J. Š. med drugim ocenila, da bi bilo primerno pot na parceli št. 266 izboljšati in bi bilo zato potrebno cca 8 ur dela z buldožerjem. Na podlagi tega mnenja je višje sodišče ugotovilo, da je cesto potrebno zgraditi, torej da poti na zemljišču tožene stranke ni. Iz izvedeniškega mnenja, ki pa ga je tožeča stranka pridobila dne 2.7.1998 pa je razvidno, da pot po parceli št. 266 obstaja in da je primerna za spravilo pridelkov. Tožeča stranka torej meni, da so odločilne okoliščine spremenjene, saj je v naravi vidna pot speljana po zemljišču tožene stranke, ki je primerna za spravilo pridelkov sena in lesa z zemljišča tožene stranke, to pa predstavlja odločilno okoliščino, na podlagi katere bi v prvotnem postopku bila izdana za tožečo stranko lahko ugodnejša odločba od te, kakršna je bila. Pritožba ni utemeljena. Pri preizkusu izpodbijanega sklepa je prišlo pritožbeno sodišče do zaključka, da noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni podan. Pritožba povsem neobrazloženo očita sodišču bistveno kršitev določb pravdnega postopka, pritožbeno sodišče pa je ugotovilo, da kaka bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Če pritožba meri na bistveno kršitev, ker se v izpodbijanem sklepu govori o tem, da je bila služnost ustanovljena s sodbo, se moti, saj to ni nobena bistvena kršitev določb postopka, ampak gre le za očiten lapsus ali pa za neprecizno izražanje, ki pa ni imelo pri odločitvi nobenega vpliva. Pri tem tudi ne gre prezreti, da je le nekaj vrstic višje v obrazložitvi sodišče prve stopnje govorilo o tem, da morajo biti spremenjene okoliščine podane v času zahteve lastnika za ukinitev služnosti in da morajo biti drugačne kot so bile v času, ko je služnost nastala oziroma je bila pridobljena. Sodišče nadalje ugotavlja, da iz vloge tožeče stranke za obnovo postopka in iz predloženega mnenja izvedenke ne izhaja, da so se razmere spremenile ali da so te okoliščine drugačne, kot je bilo v času, ko je služnost nastala. Ker je služnost nastala s priposestvovanjem, je jasno in to je očitno jasno tudi tožeči stranki, da se je sodišče prve stopnje le neprecizno izrazilo, ko je govorilo o sodbi, s katero je bila služnost ustanovljena. Pritožba pa tudi ni utemeljena, kolikor ocenjuje dodatno mnenje izvedenke J. Š. kot nov dokaz, na podlagi katerega bi bila izdana za tožečo stranko ugodnejša odločba. Ne gre namreč prezreti, da zakon govori o novih dokazih, na podlagi katerih bi bila lahko izdana za stranko ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva ozirom če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Kako si predstavlja tožeča stranka, da bi bilo lahko izvedeniško mnenje z dne 2.7.1998 uporabljeno v prejšnjem postopku, si pritožbeno sodišče ne zna razlagati. Sodišče prve stopnje je bilo ob odločanju o tožbenem zahtekvu na kraju samem, kjer je bila tudi izvedenka in v izpodbijanem sklepu sedaj sodišče prve stopnje ugotavlja, da se razmere na kraju samem niso nič spremenile in tudi tožeča stranka v svojem predlogu tega ne zatrjuje. Če je sedaj izvedenka delno korigirala svoje prejšnje mnenje, to ne pomeni novega dokaza v smislu 9. tč. 421. čl. ZPP, zaradi česar je sodišče prve stopnje povsem pravilno zavrnilo predlog za obnovo postopka. Ta sklep temelji na pravilni ugotovitvi dejanskega stanja in je tudi materialnopravno pravilen, zaradi česar ga je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa zavrnilo kot neutemeljeno.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 421, 421/9, 421, 421/9.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01MzMyMA==