VSL sklep I Cp 989/99

Jedro

Predlagatelj mora dovoljenje za odpravo zemljiškoknjižne napake uveljavljati v pravdi.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Zaznamba vložene pritožbe pri vl.št. 205 k.o. in vl.št. 727 k.o. se izbriše. Hipotekarni upnik ..., sam trpi stroške odgovora na pritožbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog za odpravo pomote pri izvršitvi zemljiškoknjižnega vpisa Dn. št. 704/91 z dne 19.3.1991. Proti navedenemu sklepu je pravočasno pritožbo vložil predlagatelj. Zatrjuje vse pritožbene razloge ter navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odpravo pomote preuranjena in pomanjkljiva. Dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, sodišče pa pri svoji odločitvi ni upoštevalo določil Zakona o nepravdnem postopku in s tem zagrešilo bistveno kršitev postopka. Prvostopno sodišče bi moralo napotiti predlagatelja ali udeleženca - hipotekarnega upnika ..., na pravdo zaradi rešitve predhodnega vprašanja. Sodišče je štelo, da pravne posledice lahko nastopijo le za hipotekarnega upnika ..., pri tem pa je položaj predlagatelja, ki je prav tako hipotekarni upnik, zanemarilo in ga s tem onemogočilo pri uveljavljanju upravičenj kot hipotekarnega upnika, ki bi mu šle, če ne bi bila storjena napaka zemljiškoknjižnega sodišča. Zaradi tega obstaja možnost, da bo predlagatelj oškodovan v stečajnem postopku nad podjetjem .... Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče predlagatelju onemogočilo, da se napačen vpis na nek pravno utemeljen način sanira. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. V odgovoru na pritožbo pravni naslednik hipotekarnega upnika ..., ... predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Kot bistveno navaja, da je predlagatelj že dne 4.5.1995 vložil tožbo na izbris zastavne pravice, ki se vodi pod opr. št. I Pg 142/95. Dne 11.3.1999 je bila izdana sodba pri Okrožnem sodišču v Kranju, katero prilaga odgovoru na pritožbo in sicer je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke ... na ugotovitev neveljavnosti vpisa vknjižbe zastavne pravice tožene stranke ... in na izbris te zastavne pravice iz zemljiške knjige pri vl.št. 205 in 727 k.o. .... Zoper sodbo je predlagatelj vložil pritožbo, spis je še v pritožbenem reševanju. Hipotekarni upnik ne vidi pravno relevantnih razlogov in interesa predlagatelja, da se ponovno v pravdnem postopku razčisti vprašanje o obstoju pravnega razmerja ali pravice, ki je že bilo dejansko in pravno rešeno v gospodarskem sporu na podlagi izbrisne tožbe. Ponovno ugotavljanje predhodnega vprašanja v novem predhodnem postopku bi tako trčilo na procesno oviro - obstoj litispendence in bi bilo verjetno novo tožbo potrebno zavreči. Pritožba ni utemeljena. Za preizkus pravilnosti sklepa zemljiškoknjižnega sodišča je treba uporabiti določbe Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS št. 33/95 - v nadaljevanju ZZK), ki urejajo pravila v primeru pomotnega vpisa (vsebinsko enako je postopek odprave zemljiškoknjižne napake urejen v pravnem pravilu paragrafa 114 Zakona o zemljiških knjigah, ki je veljal v času izdaje sklepa sodišča prve stopnje Dn. št. 2910/93 z dne 23.3.1995). V konkretni zadevi je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi 1. odstavka 100. člena ZZK razpisalo narok, na katerem je hipotekarni upnik ..., kot oseba, za katero bi poprava pomotnega vpisa lahko imela pravne posledice, po pooblaščencu podal izjavo, da ne privoli v odpravo zemljiškoknjižne napake. Glede na naravo zemljiškoknjižnega postopka in upoštevaje subsidiarno uporabo pravil Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) po 63. členu ZZK, bi bilo mogoče popraviti pomoten vpis le v primeru soglasja vseh zainteresiranih, torej tudi hipotekarnega upnika ... oziroma sedaj njegovega pravnega naslednika, sicer pa mora predlagatelj takšno dovoljenje za odpravo zemljiškoknjižne napake uveljavljati v pravdi, na kar je pritožbeno sodišče predlagatelja že opozorilo v prvi odločbi opr. št. II Cp 663/95 z dne 7.12.1995. Kot pojasnjuje prvostopno sodišče ob predložitvi zadeve, je predlagatelj že vložil tožbo zoper hipotekarnega upnika z zahtevkom, da je vknjižba njegove zastavne pravice neveljavna in da se vpis izbriše iz zemljiške knjige, kar se obravnava v gospodarskem sporu pri Okrožnem sodišču v Kranju, opr. št. I Pg 142/95. Pritožbeni očitki o dolžnosti napotitve na pravdo zato nimajo podlage v določbah ZZK in ZNP, enako velja glede očitka, da je poleg hipotekarnega upnika tudi predlagatelj lahko oškodovan v primeru, da se pomota pri izvršitvi zemljiškoknjižnega vpisa ne odpravi oziroma popravi. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrnilo predlog predlagatelja za odpravo pomote pri izvršitvi zemljiškoknjižnega vpisa Dn. št. 704/91 z dne 19.3.1991, posledično pa izbrisalo zemljiškoknjižni vpis Dn. št. 2910/93 z dne 11.11.1993. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno in materialno pravo pravilno uporabljeno, razlogi sklepa pa jasni, ko pri odločitvi kot odločilno okoliščino upoštevajo nesoglasje hipotekarnega upnika za odpravo zemljiškoknjižne napake. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sklep izpodbija, niti niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odločilo o izbrisu zaznambe vložene pritožbe (2. točka 95. člena ZZK). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odstavka 166. člena Zakona o pravdnem postopku (1977) ter na določbi 35. člena ZNP v zvezi s členom 63 ZZK. Hipotekarni upnik z navedbami v odgovoru na pritožbo ni v ničemer prispeval k odločitvi, niti razjasnitvi zadeve, zato sam trpi stroške odgovora na pritožbo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2620/2005
• VSL sklep IV Cpg 55/2005
• VSL sklep II Cp 1931/99