VSL sklep I Cpg 1360/99

Jedro

V pravdi, ki teče po tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na stvareh, za katere tožeča stranka trdi, da je njihova lastnica, se ne uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Zato je z izdajo sklepa o umiku tožbe zaradi izostanka obeh pravdnih strank z dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila, zato je postopek s sklepom ustavilo. Na dva zaporedna naroka za glavno obravnavo namreč ni prišla nobena od pravilno povabljenih pravdnih strank. Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila in predlagala njegovo razveljavitev. Pritožba je utemeljena. Tožba je bila v tej zadevi vložena dne 22.10.1998. Po takrat veljavnem zakonu o pravdnem postopku je bil ta spor zato, ker sta pravdni stranki gospodarski družbi, gospodarski spor (1. točka 489. člena ZPP/77). Dne 14.7.1999 je začel veljati novi ZPP (Ur. l. RS št. 26/99), ki se po prehodni določbi 1. odst. 498. člena uporablja v vseh postopkih, v katerih pred njegovo uveljavitvijo še nista bila izdana sodba ali sklep, s katerima se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal. Obravnavani sklep, s katerim bi se postopek pred sodiščem prve stopnje končal, je bil izdan šele 29.9.1999. Zato je treba v tem postopku uporabiti določbe novega ZPP. Ta zakon je gospodarski spor deloma definiral drugače od prejšnjega. V določbi 2. odst. 481. člena je namreč predpisal, da se pravila o gospodarskih sporih v pravdi med dvema strankama, ki sta sicer po 1. odst. tega člena subjekta gospodarskega spora (na primer dve gospodarski družbi), ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah. Tožeča stranka s tožbo zahteva ugotovitev, da je izvršba na izročitev premičnin (tožene stranke kot upnika proti dolžniku ISS d.o.o.) nedopustna, ker je tožeča stranka (in ne dolžnik) lastnica teh premičnin. Utemeljenost tega tožbenega zahtevka je torej odvisna ravno od ugotovitve, kdo (ali tožeča stranka ali dolžnik) je lastnik premičnin, na katere z izvršbo meri tožena stranka kot upnik. Zato je to spor o lastninski pravici kot stvarni pravici, čeprav je vprašanje lastninske pravice "samo" predhodno vprašanje. Dejstvo, da je vprašanje lastninske pravice predhodno vprašanje, ne more biti razlog, da te tožbe ne bi šteli za tožbo o stvarni (lastninski) pravici. V vseh tožbah za varstvo lastninske pravice je namreč vprašanje, kdo je lastnik, praviloma predhodno vprašanje, saj je zahtevek na ugotovitev lastninske pravice postavljen le redkokdaj (kot vmesni ugotovitveni zahtevek po 3. odst. 181. člena ZPP). To še posebej velja za lastninsko tožbo na vrnitev stvari - rei vindicatio, za katero ne more biti dvoma, da postopek, ki teče po njeni vložitvi, po določbi 2. odst. 481. člena ZPP ni gospodarski spor (ne glede na subjekte, ki so v pravdi udeleženi). Tudi pravna teorija šteje tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe (izločitveno tožbo), v kateri tožnik zatrjuje svojo lastninsko pravico na stvareh, ki jih izloča iz izvršbe, med tožbe zaradi varstva lastninske pravice (glej Tone Frantar: Stvarno pravo, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1993, stran 65-67). Obravnavani spor je tako brez dvoma spor o lastninski pravici. Če bi bila tožena stranka še vedno v stečaju (pa ni, ker je bil stečajni postopek zoper njo po podatkih sodnega registra končan 2.4.1999 s prisilno poravnavo), bi bilo treba o tem, ali gre za gospodarski spor, odločati tudi glede na določbo 6. točke 483. člena ZPP. Ker spor ni nastal v zvezi s stečajnim postopkom, tudi glede na to določbo ni mogoče govoriti o gospodarskem sporu. Po določbi 2. odst. 492. člena ZPP se zaradi izostanka obeh pravdnih strank z dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo šteje, da je tožeča stranka umaknila tožbo, samo v postopku v gospodarskih sporih. Te določbe sodišče prve stopnje torej glede na to, da postopek v tej zadevi ni postopek v gospodarskem sporu, ne bi smelo uporabiti. Z njeno neupravičeno uporabo je tožeči stranki vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, saj je posledica uporabe navedene določbe ustavitev postopka zaradi domnevnega umika tožbe. To pa je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče po določbi 2. odst. 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Zaradi nje je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP napadeni sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cpg 151/93
• VSK sklep I Cp 274/2003
• VSK sodba I Cp 389/2004