VSL sklep I Cpg 1327/99

Jedro

Ugovor pristojnosti arbitraže lahko tožena stranka tudi v pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku (ko se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog), poda na pripravljalnem naroku, če tega ni, pa na glavni obravnavi (preden se spusti v obravnavanje glavne stvari).

 

Izrek

1. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbe.

3. Tožena stranka sama trpi stroške pritožbenega odgovora.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izdani sklep o izvršbi razveljavilo v 1. in 3. točki izreka ter tožbo zavrglo.

Tožeča stranka se je proti navedenemu sklepu pritožila. Smiselno je uveljavljala pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, v posledici pa tudi zmotne uporabe materialnega prava. Izrečno pa je uveljavljala absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99). Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pri tem je priglasila stroške pritožbe (z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila).

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Prerekala je pritožbene navedbe in predlagala potrditev izpodbijanega sklepa. Pri tem je priglasila stroške pritožbenega odgovora.

Tožena stranka pa je v zvezi z zavrženjem tožbe predlagala tudi izdajo sklepa o odmeri stroškov (po 163. členu ZPP/99). Vendar pa je za takšno odmero pristojno sodišče prve stopnje, ki je izdalo izpodbijani sklep, ne pa sodišče druge stopnje.

Sodišče druge stopnje je glede na 1. odst. 498. člena ZPP/99 postopek nadaljevalo po določbah "novega" ZPP (tj. ZPP/99).

Pritožba ni utemeljena.

Po ugovoru dolžnika (tožene stranke) zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (z dne 8.1.1999, opr. št. Ig 99/00003-2) je sodišče prve stopnje na podlagi sklepa z dne 27.1.1999, opr. št. Ig 99/00003-6 (ki je postal pravnomočen dne 10.2.1999), postopek nadaljevalo kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (v skladu z 2. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)). V tem postopku (v katerem naj bi sodišče odločilo o zahtevku in stroških) pa je tožena stranka v skladu z 2. odst. 473. člena takrat veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) ugovarjala pristojnost arbitraže (arbitražni dogovor namreč v izvršilnem postopku ni upošteven), in sicer na naroku za glavno obravnavo dne 7.5.1999 (preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari).

Substitut pooblaščenca tožeče stranke je na tem naroku prosil za rok za odgovor na pripravljalno vlogo tožene stranke, ki jo je prejel na istem naroku in v kateri je tožena stranka tudi pisno ugovarjala pristojnost arbitraže. Sodišče prve stopnje je njegovemu predlogu ugodilo in narok preložilo na dan 21.6.1999, vendar pa tožeča stranka v tem roku ni podala napovedanega odgovora. Sodišče prve stopnje je navedeni narok kasneje sicer preklicalo, vendar pa tožeča stranka odgovora ni podala niti do dne 8.9.1999, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep.

Tako se pokaže, da so navedbe in dokazni predlog (za zaslišanje zastopnikov spornih strank) v pritožbi nedovoljene pritožbene novote (po 1. odst. 337. člena ZPP/99), saj tožeča stranka ni izkazala (tega niti ni zatrjevala), da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oz.

predlagati do konca postopka na prvi stopnji. Zato jih sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni upoštevalo.

Prav tako se pokaže, da je sodišče prve stopnje v okviru zatrjevanih dejstev in predloženih dokazov pravilno in dovolj popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo (v konkretnem primeru določbo 11. člena pogodbe št. 9325-1/96/JB 108-44 (priloga B8)). Glede na to da tožeča stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožene stranke, ki jo je slednja predložila na naroku za glavno obravnavo dne 7.5.1999, se namreč ne pokaže, da bi bila podana zatrjevana absolutna bistvena postopkovna kršitev (nasprotje med razlogi izpodbijanega sklepa o vsebini pogodbe in samo pogodbo). Tožeča stranka namreč v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedla dejstev, na podlagi katerih bi lahko le-to sklepalo, da vsaj v začetku reševanja spora, do izdaje arbitražne odločbe, ni bila izključena pristojnost rednega sodišča (v konkretnem primeru nekdanjega Temeljnega sodišča v Kopru).

Ker sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo katerih drugih (uradoma upoštevnih) absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP/99 pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (1. točka izreka).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP/99 sklenilo, da sama trpi stroške pritožbe (2. točka izreka).

Ker odgovor na pritožbo proti sklepu v zakonu ni predviden (gl. 366. člen ZPP/99), stroški takšnega odgovora niso potrebni stroški (po 155. členu ZPP/99). Zato je sodišče druge stopnje sklenilo, da jih tožena stranka trpi sama (3. točka izreka).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cpg 102/2000
• VSL sklep I Cpg 1154/2001
• VDS sklep Pdp 800/2006