VSL sklep I Cp 578/99

Jedro

Prvi predpogoj delitvenega postopka po čl. 118 ZNP predstavlja obstoj še nerazdeljene solastninske skupnosti, za katerega pa prvostop no sodišče pravilno ugotavlja, da ni podan, ker je bila stanovanjska hiša na naslovu xxx št.7, kot predmet delitve, razdeljena že pred vložitvijo predlagateljevega delitvenega predloga v obravnavani nepravdni zadevi. Iz darilne pogodbe z dne 9.12.1982, ki so jo sklenili starša nasprotnega udeleženca kot darovalca in nasprotni udeleženec kot obdarjenec, povsem nedvoumno izhaja, da nasprotnemu udeležencu podarjeni eno četrtinski (dvo osminski) delež stanovanjske hiše na parcelni št. ww vl. št. yy k.o. S, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, v naravi predstavlja samo kletni prostor v obsegu ene sobe, kuhinje, predsobe in stranišča v skupni izmeri cca. 28 m2, s pravico prostega dostopa do tega stanovanja, ki ima poseben vhod s ceste. Navedeno pomeni, da je podarjeni delež že od leta 1982 dalje oddeljen od ostalih stanovanjskih prostorov, ki so nato v letu 1989 na podlagi oporoke staršev obeh udeležencev pripadli predlagatelju.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotni udeleženec sam nosi stroške odgovora na pritožbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja, da se nepremičnina, pripisana k vl. št. yy k.o.

S, razdruži tako, da predlagatelj z izplačilom vrednosti solastniškega deleža nasprotnega udeleženca postane edini lastnik nepremičnine. Nadalje je še odločilo, da sta stroške postopka v znesku 82.406,00 SIT dolžna plačati oba udeleženca in sicer predlagatelj do 6/8 (61.805,00 SIT), nasprotni udeleženec pa 2/8 (20.601,00 SIT), nasprotni udeleženec pa je dolžan predlagatelju povrniti do 2/8 izvedenčevih stroškov (15.539,00 SIT), stroške sodnih taks pa plača vsak udeleženec zase.

Proti sklepu se pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Pritožnik opozarja, da takšne nepremičnine, ki je navedena v darilni pogodbi, že veliko let ni več, saj je predlagatelj v okviru nujnih vzdrževalnih del celotno klet spodnje nepremičnine preuredil ter prostori, navedeni v darilni pogodbi, ne obstajajo več, zaradi česar je na mestu razdružitev z izplačilom. Kot izhaja iz dokumentacije v spisu, zlasti pa iz obeh oporok ter sklepa o dedovanju po pokojnem A. K., pa se je nasprotni udeleženec dejansko tudi že strinjal z izplačilom in je do spora prišlo le zaradi višine izplačila. Iz obeh oporok staršev strank v tem postopku je razvidno, da je bila njuna želja, da nasprotni udeleženec prejme v celoti hišo v L. ulici, predlagajoča stranka pa hišo na naslovu xxx št.7, s tem, da predlagajoča stranka izplača nasprotnemu udeležencu vrednost tistega, kar je v adaptacijo kletnih prostorov, v katerih je nekaj časa stanoval, vložil. Darilna pogodba, na katero se sklep sklicuje, je bila sklenjena le zato, da bi na njeni podlagi bilo zagotovljeno predlagateljevo izplačilo adaptacij, ki jih je opravil nasprotni udeleženec. Prav zato je bilo tudi na zapuščinski obravnavi po pokojnem A. K. izrecno ugotovljeno, da sta oba zapustnikova potomca priznala veljavnost in pristnost te oporoke.

To torej pomeni, da postane predlagajoča stranka izključni lastnik hiše, izplačati pa mora nasprotnemu udeležencu izgradnjo garaže in izgradnjo stanovanja v kletnih prostorih hiše na naslovu xxx št. 7. Zato seveda nasprotni udeleženec ne more uveljavljati razdružitve solastnine v naravi, temveč je upravičen le predlog predlagajoče stranke na izplačilo vrednosti. Zato je v sklepu o dedovanju tudi navedeno, da se bosta glede izplačila dediča dogovorila, v prvem odstavku sklepa o dedovanju pa je tudi navedeno, da je dolžan plačati predlagatelj izgradnjo stanovanja. V tem postopku je potrebno ugotoviti le višino izplačila, ki ga je dolžan plačati predlagatelj.

Vse navedeno potrjuje tudi to, da je nasprotni udeleženec vložil tožbo na plačilo vrednosti garaže, ki teče pod opr. št. II P 629/98 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Tako za garažo kot tudi za stanovanje lahko glede na določilo oporoke in sklep o dedovanju velja isto, to je izplačilo v denarju.

Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril, pri čemer jo zavrača kot neutemeljeno. Opozarja, da je predlagatelj adaptacijo kletnega stanovanja izvršil sam in to brez soglasja nasprotnega udeleženca - lastnika stanovanja in kljub izrecni sodni prepovedi po začasni odredbi, izdani v obravnavani nepravdni zadevi in kljub prepovedi Upravnega organa z odločbo z dne 10.7.1996. Predlagatelj iz nezakonito povzročene situacije poskuša doseči korist in vidi prav v spremembah kletnega stanovanja razlog, da je upravičena ponovna in to civilna delitev solastnine, čemur pa nasprotni udeleženec nasprotuje.

Predlagatelj se ne zaveda, da bo moral vzpostaviti prejšnje stanje, saj navedene spremembe niso zakonite in prav tako ni šlo le za nujna vzdrževalna dela. Ker je tožnik z darilno pogodbo z dne 9.12.1982 postal lastnik 2/8 nepremičnine, kar je razvidno tudi iz zemljiške knjige naslovnega sodišča, tudi oče udeležencev postopka po sklenitvi darilne pogodbe s to lastnino ni mogel več pravno veljavno razpolagati, zato nasprotnega udeleženca očetove želje, izražene v oporoki, ne obvezujejo. Predlagateljevo sklicevanje na identično ureditev glede garaže, pa seveda ni utemeljeno, saj je nasprotni udeleženec garažo sezidal na tujem svetu in se je že s starši dogovoril, da bo po svoji izselitvi iz hiše na naslovu xxx št. 7 garažo prepustil lastniku te hiše, proti plačilu stroškov zidave.

Predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Po členu 118. Zakona o nepravdnem postopku v postopku za delitev stvari sodišče odloči takrat, ko med solastniki ni sporazuma o delitvi, če med njimi sicer ni spora o predmetu delitve in velikosti njihovih deležev. Prvi predpogoj delitvenega postopka predstavlja torej obstoj še nerazdeljene solastninske skupnosti, za katerega pa prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da ni podan, ker je bila stanovanjska hiša na naslovu xxx št.7 kot predmet delitve, razdeljena že pred vložitvijo predlagateljevega delitvenega predloga v obravnavani nepravdni zadevi. Svojo pravilno zavrnilno odločitev prvostopno sodišče opira na nesporno dejstvo, da iz darilne pogodbe z dne 9.12.1982, ki so jo sklenili starša nasprotnega udeleženca kot darovalca in nasprotni udeleženec kot obdarjenec, povsem nedvoumno izhaja, da nasprotnemu udeležencu podarjeni eno četrtinski (dvo osminski) delež stanovanjske hiše na parcelni št. ww vl. št. yy k.o.

S, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, v naravi predstavlja samo kletni prostor v obsegu ene sobe, kuhinje, predsobe in stranišča v skupni izmeri cca. 28 m2, s pravico prostega dostopa do tega stanovanja, ki ima poseben vhod s ceste. Navedeno pomeni, da je podarjeni delež že od leta 1982 dalje oddeljen od ostalih stanovanjskih prostorov, ki so nato v letu 1989 na podlagi oporoke staršev obeh udeležencev pripadli predlagatelju. Za obravnavano zadevo edino relevantnega dejstva, da je solastna nepremičnina, za katero se predlaga delitev, v naravi že razdeljena, pritožnik s svojimi neutemeljenimi pritožbenimi navedbami torej ne more izpodbiti. Na že izvedeno delitev nepremičnine nima nobenega vpliva s strani predlagatelja izvedena adaptacija kletnega stanovanja, saj je kljub nezakonitim in predlagatelju celo prepovedanim posegom v kletno stanovanje, last nasprotnega udeleženca, tako s strani sodišča kot upravnega organa, po podatkih spisa še vedno popolnoma jasno in znano, kje in v kakšnem obsegu se to stanovanje kot zaključena celota v hiši nahaja. Pritožnik si popolnoma napačno predstavlja, da mu njegovi nezakoniti posegi v tujo lastnino zagotavljajo predlagani prevzem kletnega stanovanja ob plačilu njegove vrednosti (in ob upoštevanju predlagateljevih vlaganj vanj), na kar upravičeno opozarja tudi nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo.

Predlagateljevi protipravni posegi v kletno stanovanje, last nasprotnega udeleženca, lahko predstavljajo kvečjemu podlago za vzpostavitev prejšnjega stanja in prepoved bodočih posegov, ne morejo pa izsiliti kakršnih koli nezakonitih privilegijev za predlagatelja niti v primeru, ko bi njegovi posegi v tujo lastnino eventuelno povzročili celo radikalno prostorsko kvadraturno spremenjenost kletnega stanovanja.

Nadalje sicer ni jasno, kaj želi pritožnik doseči s sklicevanjem na zapuščinski postopek po očetu udeležencev, v katerem sta udeleženca priznala veljavnost in pristnost očetove oporoke, po kateri celotno hišo na naslovu xxx št.7 deduje predlagatelj, kateri pa mora nasprotnemu udeležencu izplačati izgradnjo stanovanja v kletnih prostorih (in izgradnjo garaže), ko pa je očitno tudi predlagatelju jasno, da kljub nasprotnemu sklepu o dedovanju ni mogel postati oporočni dedič kletnega stanovanja, s katerim je oporočitelj že prej pravno veljavno razpolagal z darilno pogodbo, saj sicer ne bi predlagal razdelitev solastne hiše. Ker predlagatelj torej priznava dejstvo, da je nasprotni udeleženec do 2/8 solastnik nepremičnine, katere delitev zahteva v obravnavanem nepravdnem postopku, je še tem bolj nerazumljivo njegovo sklicevanje na v zapuščinskem postopku sklenjen dogovor, po katerem je sam dolžan nasprotnemu udeležencu plačati izgradnjo stanovanja v kletnih prostorih, kot podlago za upravičenost njegovega predloga po civilni delitvi solastne nepremičnine. Ker oporočitelj s kletnim stanovanjem ni mogel več pravno veljavno razpolagati, tudi sklenjeni dogovor o izplačilu izgradnje kletnega stanovanja ne more sam po sebi spremeniti lastniških razmerij med dedičema glede nasprotnemu udeležencu podarjenega stanovanja. Zato navedenega dogovora tudi ni mogoče (modificirano) realizirati v obravnavanem nepravdnem postopku, kot zmotno meni predlagatelj, ki ga ponuja kot podlago edino možnega predlaganega načina delitve.

Na podlagi povedanega se izkaže pritožba za neutemeljeno, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s členom 37 ZNP).

Ker nasprotni udeleženec s svojim odgovorom na pritožbo ni doprinesel k lažji rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, sam nosi svoje pritožbene stroške (člen 166/1 v zvezi s členom 155/1 ZPP/77 in v zvezi s členom 37 ZNP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 1024/2003
• VSL sklep II Cp 402/2004
• VSL sklep III Cp 1768/99