VSL sklep I Cpg 1044/99

Jedro

Pred prvim narokom lahko stranka ugovor iz 1. odst. 473. čl. ZPP/77 poda kadarkoli, ne glede na to, ali se je v vlogah morebiti spustila v obravnavanje glavne stvari ali ne. Predhodno vprašanje ne more biti vprašanje o obstoju kakšnih procesnih okoliščin, temveč le vprašanje materialnopravne narave, ki je del dejanske podlage sodne odločbe. Pristojnost sodišča (oziroma nepristojnost zaradi pristojnosti arbitraže) pa je procesno vprašanje, zato vprašanja obstoja ali veljavnosti arbitražne pogodbe ni mogoče reševati kot predhodno vprašanje. Stranka, ki meni, da mora o sporu odločati sodišče, lahko v primeru, ko je dogovorjeno reševanje spora pred arbitražo, vloži tožbo na sodišče šele potem, ko bo sodišče na podlagi njene tožbe v smislu 5. odst. 475. ali 476. čl.

ZPP/77 razveljavilo pogodbo o arbitraži. Dokler arbitražna pogodba ni pravnomočno izrečena za neveljavno, je pristojnost arbitraže za stranke zavezujoča, sodna pot pa ni dopustna.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbe.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke zaradi pomanjkanja sodne pristojnosti.

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila in navedla, da je tožena stranka prepozno ugovarjala arbitražno pristojnost, saj se je pred tem ugovorom spustila v obravnavanje glavne stvari. Sodišče prve stopnje bi moralo o razveljavitvi arbitražnega dogovora odločiti kot o predhodnem vprašanju, saj gre za vprašanje, povezano s pravico stranke do uveljavitve zahtevka. Arbitražni dogovor je bil res sklenjen, vendar pa arbitraža ni zaživela, zato je bila tožba pred sodiščem edini izhod za tožečo stranko. Če bi tožeča stranka morala čakati na odločitev arbitraže oz. na razveljavitev arbitražne pogodbe pred sodiščem, bi pravica tožeče stranke zastarala.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je tožena stranka prepozno ugovarjala pristojnost arbitraže, ker naj bi ta ugovor podala, ko se je že spustila v obravnavanje glavne stvari. Glede na določilo 2. odst. 473. čl. Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (ZPP/77) lahko stranka ugovarja arbitražno pristojnost najpozneje takrat, preden se na pripravljalnem naroku ali glavni obravnavi spusti v obravnavanje glavne stvari. Pred prvim narokom lahko stranka omenjeni ugovor poda kadarkoli, ne glede na to, ali se je v vlogah morebiti spustila v obravnavanje glavne stvari ali ne. Tožena stranka je ugovor arbitražne pristojnosti podala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, torej v svoji prvi vlogi, zato je njen ugovor pomanjkanja sodne pristojnosti nedvomno pravočasen.

Prav tako so neutemeljene pritožbene trditve, da bi moralo sodišče prve stopnje veljavnost arbitražne pogodbe obravnavati kot predhodno vprašanje. Glede na 12. čl. ZPP/77 gre za predhodno vprašanje takrat, kadar gre za vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja med strankama, od rešitve tega vprašanja pa je odvisna meritorna odločitev v sporu. Predhodno vprašanje ne more biti vprašanje o obstoju kakšnih procesnih okoliščin, temveč le vprašanje materialnopravne narave, ki je del dejanske podlage sodne odločbe.

Pristojnost sodišča (oziroma nepristojnost zaradi pristojnosti arbitraže) pa je procesno vprašanje, zato vprašanja obstoja ali veljavnosti arbitražne pogodbe ni mogoče reševati kot predhodno vprašanje, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Pravilnost takega stališča potrjuje tudi načelo, da odločba sodišča o predhodnem vprašanju učinkuje samo v pravdi, v kateri je bil to predhodno vprašanje rešeno (2. odst. 12. čl. ZPP/77). V primeru, če bi bilo mogoče obstoj in veljavnost arbitražnega dogovora reševati kot prehodno vprašanje, bi lahko prišlo do pravno nedopustne situacije, ko bi sodišče pravnoveljavno odločilo o sporu, pozneje pa bi arbitraža o istem sporu, prav tako pravnoveljavno, odločila drugače.

Tožeča stranka v pritožbi ponovno priznava, da je bila abritražna pogodba veljavno sklenjena, vendar tožeča stranka v postopku opr. št.

VIII Pg ... pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zahteva njeno razveljavitev. Prvi odstavek 473. čl. ZPP/77 izrecno in nedvoumno določa, da se v primeru, ko stranka vloži tožbo, čeprav v nasprotju z dogovorom strank o istem sporu pred tem ni odločala arbitraža, sodišče izreče za nepristojno ter tožbo zavrže. Stranka, ki meni, da mora o sporu odločati sodišče, lahko v primeru, ko je dogovorjeno reševanje spora pred arbitražo, vloži tožbo na sodišče šele potem, ko bo sodišče na podlagi njene tožbe v smislu 5. odst. 475. ali 476. čl.

ZPP/77 razveljavilo pogodbo o arbitraži (prim. tudi načelno pravno mnenje, sprejeto na obči seji Vrhovnega sodišča SR Slovenije dne 25.6.1986, objavljeno v Poročilu VSS 1/86, str. 25). Dokler arbitražna pogodba ni s pravnomočno sodbo izrečena za neveljavno, je pristojnost arbitraže za stranke zavezujoča, sodna pot pa ni dopustna, ne glede na morebitne dejanske zastoje in ovire pri delu arbitraže. Vprašanje zastaranja same terjatve pri tem ni pomembno, zato drugostopno sodišče teh pritožbenih navedb ni obravnavalo.

Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja sodne pristojnosti, svojo odločitev pa je tudi pravilno in izčrpno obrazložilo. Ker sodišče druge stopnje tudi ob preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77 ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 380. čl. ZPP/77 tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbe temelji na 1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 166. čl. ZPP/77. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama trpeti svoje pritožbene stroške.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 104/2006
• VSL sklep II Cp 2115/99
• VSL sklep I Cp 889/2000