<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1022/99

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.1022.99
Evidenčna številka:VSL01870
Datum odločbe:05.04.2000
Področje:obligacijsko pravo
Institut:zamenjava

Jedro

Prevzemnik sme izvršitev naročila (vnovčenje akceptnih nalogov) zaupati drugemu samo, če mu je naročitelj dovolil ali če so ga k temu prisilile okoliščine.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Uradni list RS, št.

26/99) je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabilo določbe ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90).

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da je toženec H.b. d.d. - v likvidaciji neupravičeno v posesti akceptnih nalogov štev. 807294, 807295, 807296 in 807297, ki več ne veljajo, ter se mu prepoveduje izpolnitev le-teh in uporaba le-teh v korist kogarkoli (1. točka); da je toženec H.b.

d.d. - v likvidaciji dolžan vrniti dolžniku N. d.d. akceptne naloge štev. 807294, 707295, 707296 in 807297 (2. točka); da se Agenciji za plačilni promet Republike Slovenije, Podružnica Krško, Ekspozitura Brežice nalaga, da mora toženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu odreči izplačilo denarnega zneska po akceptnih nalogih št.

807294, 807295, 807296 in 807297 iz upničinega žiro računa št.

515620-607-70013 (3. točka); da je toženec dolžan tožniku povrniti pravdne stroške, vse v 8 dneh pod izvršbo (4. točka). Sklenilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 72.732,00 SIT.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je bila med pravdnima strankama in N. sicer res sklenjena zastavna pogodba glede vrednostnih papirjev tožene stranke, napačna pa je pravna ocena sodišča prve stopnje, da so bili poleg obveznic zastavljeni tudi akceptni nalogi. Določbe 980. do 984. člena ZOR, ki urejajo postopek realizacije pravice zastavnega upnika, se zato za akceptne naloge ne morejo uporabljati, prav tako pa ni na mestu uporaba 987. čl. ZOR, zato ne morejo držati posledice, ki jih iz nje izvaja sodišče prve stopnje. Tožeča stranka poudarja, da je bila pogodba o zastavi sklenjena le glede zastave vrednostnih papirjev tožene stranke. Izročitev akceptnih nalogov, pa je posledica mandatnega razmerja med tožečo stranko (kreditojemalcem) in med N.

(kreditodajalcem), katerega vsebina je nalog za vnovčenje v primeru, da denarna terjatev ob zapadlosti kreditodajalcu ne bi bila plačana.

Mandatno razmerje je zaupno razmerje. Po 1. odst. 753. člena ZOR mora prevzemnik naročilo izvršiti osebno. Zato je upravičenec iz akceptnega naloga le N., ki ni upravičena do takšnega prenosa akceptnega naloga na tretje osebe, da bi nato slednje postale upravičenci do predložitve naloga v vnovčenje. Akceptni nalog ni vrednostni papir in se na tretje osebe ne more prenašati. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi oziroma podrejeno, da napadeno sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje in odločitev.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je odgovorila, da ni utemeljena in je predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je izročitev akceptnih nalogov posledica mandatnega razmerja med tožečo stranko in N., katerega vsebina je nalog za vnovčenje v primeru, da denarna terjatev ob zapadlosti kreditodajalcu ne bi bila plačana. Tudi pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da so bili akcpetni nalogi izročeni N. kot kreditodajalcu na podlagi mandatnega razmerja, ki je zaupno razmerje in po katerem mora prevzemnik po 1. odst. 753. člena ZOR naročilo izvršiti osebno.

Tožena stranka je kot porok izpolnila tožnikovo terjatev do N., pri tem pa je prišlo do odstopa terjatve po samem zakonu ("cessio legis"). Na podlagi določbe 300. člena ZOR v primeru, če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami. Stranske pravice so pravice do prednostnega poplačila, hipoteka, zastava pravice iz pogodbe s porokom ipd. Akceptni nalog ni taka stranska pravica, ki bi se po samem zakonu prenesla skupaj z terjatvijo na novega upnika po določbi 300. oziroma 1003. člena ZOR.

Treba je namreč upoštevati določbo 1. odst. 753. člena ZOR, po kateri mora prevzemnik naročilo izvršiti osebno. Prevzemnik sme izvršitev naročila (vnovčenje akceptnih nalogov) zaupati drugemu samo, če mu je naročitelj to dovolil ali če so ga k temu prisilile okoliščine (2. odst. 753. člena ZOR).

Tožeča stranka bi seveda lahko omogočila prenosljivost akcpetnega naloga. Vendar pa samo na podlagi tega, ker je izročila N. bianco akceptne naloge, na kaj takega še ni mogoče zanesljivo sklepati.

Dejansko stanje pa je tudi sicer nepopolno ugotovljeno. Tožnik je navajal, da je N. izročil 4 akceptne naloge, tožena stranka je v odgovoru na tožbo povedala, da je od N. pridobila le dva akceptna naloga, od tega ima enega v posesti, drugega pa je poskušala vnovčiti, kar ji je tožnik s skelpom o začasni odredbi (priloga A2) preprečil. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, katere akcpetne naloge ima toženec dejansko v posesti. Na podlagi povedanega in določbe 1. odst. 370. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo sojenje, v katerem naj dopolni dokazni postopek v nakazani smeri.

V skladu z določbo 3. odst. 166. člena ZPP je pritožbeno sodišče še sklenilo, da se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo.

 


Zveza:

ZOR člen 330, 753, 753/1, 753/2, 1003, 330, 753, 753/1, 753/2, 1003.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01MjI2MQ==