VSL sklep I Cp 50/2000

Jedro

Po zaključku glavne obravnave po tožbi, vložitev nasprotne tožbe ni več dopustna.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni dopustilo nasprotne tožbe B. S. z dne 4.3.1999, ker zanjo niso bili izpolnjeni pogoji po 189. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77).

Proti sklepu se je pritožil B. S.. Izpodbija njegov izrek in tudi obrazložitev. Zatrjuje, da so mu bile kršene ustavne in zakonske pravice in osebne pravne koristi oziroma človekove pravice in temeljne svoboščine. Sklep je v nasprotju s 14. in 15. členom Ustave.

Navaja, da je nasprotno tožbo vložil 1.3.1999, ko pravdna zadeva II P 894/96, v kateri je bila izdana sodba 19.2.1999, z izdajo sodbe še ni bila zaključena, ker je dne 11.6.1999 vložil pritožbo. Zato sodba ni bila pravnomočna in zadeva ne zaključena. Zatrjuje tudi, da je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom po tožbi in sicer pod tč. VII/2 nasprotne tožbe, ker iz naslova motenja posesti in vznemirjanja lastninske pravice zahteva odškodnino 2.100.000,00 SIT. Za druge zahtevke pa soglaša, da se obravnavajo v posebni pravdi pod opr. št. II P 185/99. Predlaga, da pritožbeno sodišče zaradi formalnopravnih in materialnopravnih kršitev razveljavi izpodbijani sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Po 189. členu ZPP/77 (enako tudi po 183. čl. ZPP/99) lahko toženec do konca glavne obravnave pred sodiščem pri istem sodišču vloži nasprotno tožbo, če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom ali če se ta dva zahtevka lahko pobotata ali če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da nobeden od pogojev za dopustitev nasprotne tožbe ni podan. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče kot odločilno ugotavlja, da toženec nasprotne tožbe ni vložil do konca glavne obravnave po tožbi tožnice, kar je predpogoj za vložitev nasprotne tožbe. Glede na podatke spisa in tudi pritožbene navedbe, da je bila zadeva II P 894/96 dne 19.2.1999 zaključena z izdajo sodbe, je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vložena nasprotna tožba dne 4.3.1999, vložena že po koncu glavne obravnave.

Člen 189 ZPP/77 časovno ne omejuje vložitev nasprotne tožbe s pravnomočnostjo sodbe, ampak z zaključkom glavne obravnave pred sodiščem, zato je stališče pritožnika, da zadeve ni šteti za zaključene dne 19.2.1999, ker je vložil pritožbo in sodba še ni postala pravnomočna, pravno zmotno. Za vložitev nasprotne tožbe je poleg ostalih pogojev pomembno, da je vložena do konca glavne obravnave in ker se to ni zgodilo, je odločitev sodišča prve stopnje, ki nasprotne tožbe ni dopustilo, pravilna. Sicer pa tudi, če bi pritožnik vložil nasprotno tožbo še pred zaključkom glavne obravnave, ne bi bili podani pogoji za dopustitev nasprotne tožbe, kar je obrazložilo sodišče prve stopnje, kar pa niti ni več pomembno ob dejstvu, da nasprotna tožba ni bila vložena do konca glavne obravnave pred sodiščem. Pritožbo tožene stranke je zato pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77, po ugotovitvi, da niso bile v ničemer kršene procesne pravice pritožnika in tudi niso bile kršene ustavne pravice enakosti pred zakonom, ali uresničevanje in omejevanje pravic po 14. in 15. členu Ustave, na katere se sklicuje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 719/2002
• VSL sodba I Cpg 883/2000
• VDS sodba in sklep Pdp 2078/2001