VSL sklep I Cpg 1063/99

Jedro

Ugotovitve prvostopnega sodišča so v nasprotju z razlogi sodbe, v kateri prvostopno sodišče zaključuje, da do zmanjšanja premoženja tožeče stranke s spornim dejanjem sklenitve asignacijske pogodbe ni prišlo, ker je tožeča stranka s poplačilom po asignacijski pogodbi plačala bodoče dogovorjene in kasneje opravljene storitve prevajanja tožene stranke. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo ugotovitveni zahtevek tožeče stranke, da pravno dejanje - sklenitev asignacijske pogodbe, storjeno v korist tožeče stranke, na podlagi katerega je tožena stranka dne 8.1.1997 prišla do poplačila svoje terjatve v višini 58.962,98 SIT, nima pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke in prav tako tudi zahtevek, da je tožena stranka dolžna v stečajno maso tožeče stranke plačati 58.962,98 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.1.1997 dalje do plačila.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi s stroškovno posledico, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navedla je, da je tožena stranka priznala svojo pomoto pri seštevanju zapadlih obveznosti tožeče stranke za leto 1996 in tako po vtoževani asignacijski pogodbi prejela plačilo teh terjatev v višini 48.962,98 SIT, preostalih 10.000,00 SIT pa na podlagi nepravilnega seštevka. 10.000,00 SIT ni prejela na račun prevajanja, opravljenega dne 8. in 9.1.1997. Prav tako je bil tudi račun za to storitev izdan šele 14.1.1997, zato nikakor ni šlo za vnaprejšnje plačilo. Za ta znesek je bila torej tožena stranka neupravičeno obogatena. Priglasila je pritožbene stroške.

V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo v celoti zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je pri presoji, ali so podane predpostavke izpodbojnosti dne 8.1.1997 sklenjene asignacijske pogodbe po 125. členu ZPPSL sicer zavzelo materialnopravno pravilno izhodišče, da je pravno relevantno dejstvo, kdaj sta pravdni stranki izpolnili vsaka svojo pogodbeno obveznost. Pritrditi je tudi oceni asignacijske pogodbe (priloga A2) prvostopnega sodišča, da iz nje ni razvidno, katere obveznosti tožeče stranke do tožene naj bi bile z asignacijo toženi stranki poplačane. Iz trditev obeh pravdnih strank pa je zaključilo, da je tožeča stranka z asignacijo dne 10.1.1997 toženi stranki poplačala delno račun št. 8/96 v znesku 27.922,60 SIT, račun št. 10/96 v višini 7.013,46 SIT, račun št. 11/96 v višini 7.013,46 SIT, račun št. 14/96 v višini 7.013,46 SIT in račun št. 1/97 v višini 10.000,00 SIT. Kot izhaja iz neprerekanih trditev tožeče stranke, je račun št. 8/96 zapadel v plačilo 23.10.1996, račun št. 10/96 dne 6.11.1996, račun št. 11/96 dne 1.12.1996, račun št. 14/96 dne 13.12.1996 in račun št. 1/97 dne 14.1.1997. Glede na ugotovitev prvostopnega sodišča, katere obveznosti tožeče stranke so bile toženi stranki poplačane, pa je prvostopno sodišče glede na pogojevanje tožene stranke, da bo storitev, (kasneje) zaračunano z računom št. 1/97, opravila le pod pogojem, če ji bo tožeča stranka poplačala že zapadle terjatve, zmotno sklepalo, da je šlo za vnaprejšnje plačilo storitev prevajanja, opravljenih v januarju 1997. Ugotovitve prvostopnega sodišča so tako v nasprotju z razlogi sodbe, v kateri prvostopno sodišče zaključuje, da do zmanjšanja premoženja tožeče stranke s spornim dejanjem sklenitve asignacijske pogodbe ni prišlo, ker je tožeča stranka s poplačilom po asignacijski pogodbi plačala bodoče dogovorjene in kasneje opravljene storitve prevajanja tožene stranke. Izpodbijane sodbe zaradi navedenih nasprotij (13. točka 2. odstavka 354. člena ZPP) niti ni mogoče preizkusiti.

Pritožbeno sodišče je iz tega razloga pritožbi ugodilo in na podlagi 1. odstavka 369. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo sojenje zaradi odprave zgoraj navedenih nasprotij. V ponovljenem postopku pa naj sodišče tožečo stranko najprej pozove k popravi tožbe zaradi njene nerazumljivosti.

Iz tožbene naracije namreč izhaja, da je na podlagi sklenjene asignacijske pogodbe tožena stranka prišla do poplačila svoje terjatve v višini 58.962,98 SIT, iz tožbenega petita pa izhaja, da je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v korist tožeče stranke.

Šele po ustrezni popravi tožbe pa naj presodi tudi navedbe tožene stranke (na list. št. 20) glede zagotovila plačila stroškov prevajanja.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavkiu 166. člena ZPP.

Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP (Ur. list RS 26/99).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 1055/99
• VSL sodba in sklep II Cp 124/99
• VSL sodba II Cp 1874/98