VSL sklep I Cp 81/2000

Jedro

Sodišče odloča o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice v primeru, kadar je pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini zakon in kadar je pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini sodna odločba. Obravnavana zadeva, ko toženec v tožbi kot relevantno izpostavlja (smiselno zahteva ugotovitev), da je nujni dedič po pokojnem L. B. st., ker pa je njegov nujni delež prikrajšan, zahteva vrnitev dela darila v zapuščino, predstavlja primer, ko se po samem zakonu lastninska pravica na nepremičnini pridobi z nastopom določenega pravnega dogodka, v obravnavanem primeru torej z nastopom in izvedbo dedovanja, ker pa tožnik v zapuščinskem postopku očitno ni sodeloval, to nadomešča z vloženo tožbo v pravdnem postopku. (glej člen 36 ZTLR v zvezi s členom 34 in 38 ZD).

 

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se sedaj glasi: Dovoli se zaznamba spora pri vl.št. 9, 252, 377 in 279, vse k.o.

..., v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Jesenicah.

Odreja se izbris zaznambe zavrnitve predloga.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki za njene pritožbene stroške 20.608,00 SIT v roku 15 dni.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za zaznambo spora v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Jesenicah pri navedenih vložnih številkah k.o.....

Proti sklepu se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga takšno spremembo izpodbijanega sklepa, da se predlogu za zaznambo spora ugodi.

Pritožnica se ne strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da ker je vložila dedno pravni tožbeni zahtevek, zato ne gre za spor o stvarni pravici na nepremičnini, zaradi česar je prvostopno sodišče zavrnilo njen predlog po zaznambi spora. Meni, da ni pomembno, na katerem pravnem naslovu temelji stvarna - lastninska pravica tožene stranke, pač pa je pomembno, da tožbeni zahtevek posega v to stvarno pravico in sicer prenehanje lastninske pravice toženca, kar pomeni, da je izpolnjen pogoj iz člena 44 Zakona o zemljiški knjigi in bi bilo potrebno ugoditi predlogu za zaznambo spora.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje se pri svoji odločitvi sicer pravilno sklicuje na člen 44 Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS štv. 33/95, v nadaljevanju besedila ZKZ), vendar pa je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča preozko tolmačilo pravni pojem pridobitve, spremembe in prenehanja stvarne pravice na nepremičnini iz 1. odstavka navedenega člena, kot pravilno opozarja pritožba, zaradi česar je navedeno določilo nepravilno uporabilo. Že sodna praksa, ki se je razvila na podlagi prejšnjih pravil Zakona o zemljiških knjigah, je zaznambo spora dovoljevala v bistveno večjem obsegu, kot so ga določala prejšnja pravila in je zaradi pravne varnosti dovoljevala zaznambo tudi v primerih tožb, ko se je zahtevala vrnitev daril v zapuščino oziroma izročitev nepremičnine ali njenega dela iz naslova nujnega deleža. Po prepričanju pritožbenega sodišča pa je zakonodajalec z določilom 1. odstavka 44. člena ZKZ sledil sodni praksi, razviti na podlagi že navedenih prejšnjih pravil Zakona o zemljiških knjigah. Sodišče odloča o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice v primeru, kadar je pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini zakon in kadar je pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini sodna odločba.

Obravnavana zadeva, ko toženec v tožbi kot relevantno izpostavlja (smiselno zahteva ugotovitev), da je nujni dedič po pokokojnem L. B. st., ker pa je njegov nujni delež prikrajšan, zahteva vrnitev dela darila v zapuščino, predstavlja primer, ko se po samem zakonu lastninska pravica na nepremičnini pridobi z nastopom določenega pravnega dogodka, v obravnavanem primeru torej z nastopom in izvedbo dedovanja, ker pa tožnik v zapuščinskem postopku očitno ni sodeloval, to nadomešča z vloženo tožbo v pravdnem postopku. (glej člen 36 ZTLR v zvezi s členom 34 in 38 ZD).

Zaradi pravilne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dovolilo predlagano zaznambo spora ter odredilo izbris zaznambe zavrnitve predloga (3. odstavek člena 95 ZKZ).

Ker je torej tožeča stranka s svojo pritožbo uspela, ji je tožena stranka dolžna povrniti njene pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena ZPP/99 v zvezi z 2. odstavkom 165. člena ZPP/99). Pritožbene stroške tožeče stranke je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi specificirane zahteve za povrnitev stroškov in v skladu z Odvetniško tarifo ter Zakonom o sodnih taksah. Za sestavo pritožbe ji priznava toliko točk, kot jih je priglasila in sicer 156 (4. točka tar.štev.

30),nadalje ji ni moglo priznati dveh kratkih dopisov, skupno 20 točk, ker ju v spisu ni, zaradi česar pritožbeno sodišče ne more presojati njune potrebnosti, je pa upoštevalo, da bo pooblaščenka gotovo obvestila tožečo stranko o izidu pritožbeneag postopka, zaradi česar ji pritožbeno sodišče za kratek dopis po 4. točki tar.št. 33 priznava 10 točk. Od skupno priznanih 166 točk nadalje pritožbeno sodišče priznava priglašene 2% materialne stroške po 15. členu Odvetniške tarife, kar znaša 3,30 točke, skupno torej 169,30 točk, kar ob vrednosti odvetniške toke 87,40 SIT znaša 14.796,80 SIT, ob upoštevanju 19% davka na dodatno vrednost v znesku 2.811,00 SIT pa 17.607,80 SIT. Ker sodna taksa za obravnavano pritožbo po 3. točki tar.štev. 17 znaša 200 točk ob vrednosti takse točke 15,00 SIT, je torej sodna taksa vredna 3.000,00 SIT in ob upoštevanju še tega stroška znašajo končni pritožbeni stroški tožeče strane 20.607,80 SIT.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 444/2005
• VSL sodba I Cpg 1019/98
• VSL sodba I Cp 84/2000