VSL sklep I Cpg 104/2000

Jedro

Ničnostna (oz. izpodbojna) tožba je predvidena z ZGD kot posebnim predpisom. Zato se pravni interes za vložitev takšne tožbe predpostavlja ter ga ni treba ne zatrjevati in ne izkazovati.

Najprej se kot procesna predpostavka ugotavlja pravočasnost tožbe, šele nato pa pravna korist zanjo.

Ker mora vsaka vloga (tako tudi pritožba) vsebovati vsebino izjave, se v postopku pred sodiščem druge stopnje ni mogoče sklicevati na vlogo, ki je bila vložena v postopku pred sodiščem prve stopnje oz. na navedbe v njej.

Vsak sklep je samostojen pravni akt, rezultat samostojno oblikovane volje družbe (na skupščini), kar pomeni, da je tudi splošno načelo o ničnosti (in izpodbojnosti) treba konkretizirati na konkretni pravni akt skupščine.

Tisto, kar ZGD sporoča, je tako pomembno, da mora biti urejeno že v njem kot temeljnem predpisu (gospodarskih družb). ZGD pa ne daje upravičenja in pravovarstvenega zahtevka na ugotovitev pravnega neobstoja skupščinskih sklepov.

 

Izrek

1. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točki izreka) potrdi.

2. Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbe.

3. Tožena stranka sama trpi stroške pritožbenega odgovora.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je "razsodilo" (pravilno: sklenilo), da se tožba na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine tožene stranke, dne 17.10.1995 sprejetih pod 1. točko dnevnega reda ter dne 29.11.1995 sprejetih pod 2. točko dnevnega reda, oz. (podrejeno) na ugotovitev pravne neobstoječnosti sklepov skupščine tožene stranke, dne 17.10.1995 sprejetih pod 1., 2. in 3. točko dnevnega reda ter dne 29.11.1995 sprejetih pod 2. in 3. točko dnevnega reda, zavrže (I.

točka izreka). Prav tako je sklenilo, da se predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved sodnemu registru Okrožnega sodišča v Ljubljani, da pri registrskem vložku tožene stranke pod št. 1/25451/00 vpiše sklep o kakršnikoli statusni spremembi, sprejet na skupščini tožene stranke, na katero nista bila vabljena tožnika, kot neutemeljen zavrne (II. točka izreka). Pri tem je tožeči stranki naložilo, in to nerazdelno, povrnitev 111.719,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.10.1999 do plačila (III. točka izreka).

Tožeča stranka se je zoper navedeno "sodbo" (tj. zoper sklep iz I. in III. točke izreka izpodbijane odločbe) pritožila. Iz vsebine pritožbe namreč izhaja, da se je pritožila le zoper sklep o zavrženju tožbe, ne pa tudi zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Uveljavljala je vse pritožbene razloge, predlagala pa njegovo stroškovno zavrnitev in vrnitev zadeve (v razveljavljenem delu) v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Pri tem je priglasila stroške pritožbe.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila (po pooblaščenem odvetniku).

Prerekala je pritožbene navedbe in predlagala zavrnitev neutemeljene pritožbe. Pri tem je priglasila stroške pritožbenega odgovora.

Sodišče druge stopnje je glede na določbo prvega odst. 498. čl.

Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99) postopek nadaljevalo po določbah novega procesnega zakona, ne pa po določbah ZPP/77. Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je v pritožbi navedla, da naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 14. tč. drugega odst. 339. čl. ZPP/99, ker je ugotovilo pomanjkanje interesa za tožbo, ne pa tudi odločilno dejstvo "zamude roka za izpodbijanje sklepov skupščine tožene stranke z dne 17.10.1995".

Vendar pa je ta očitek neutemeljen. Čeprav 1.) je ničnostna tožba predvidena z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD) kot posebnim predpisom (456. čl. v zvezi s prvim odst. 362. čl.), zaradi česar se pravni interes za vložitev tožbe predpostavlja (in ga ni treba ne zatrjevati in ne izkazovati), in 2.) se očitno kot procesna predpostavka najprej ugotavlja pravočasnost tožbe, šele nato pa pravna korist zanjo (gl. dr. Jože Juhart: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba v Ljubljani, str. 329, I.4., in str. 335, III.2.), pa je namreč vseeno potrebno upoštevati, da tožeča stranka ni izpodbijala ugotovitve prvostopnega sodišča o zamudi roka za "izpodbijanje sklepov skupščine tožene stranke" z dne 29.11.1995, niti ugotovitve, da je zanje zvedela "najkasneje 19.1.1996". To pa zato, ker so sklepi skupščine z dne 29.11.1995 posledica sklepov skupščine z dne 17.10.1995 in je tako mogoče utemeljeno sklepati, da je tožeča stranka tudi za sklepe skupščine z dne 17.10.1995 zvedela "najkasneje 19.1.1996". Torej ugotovitev zamude roka za "izpodbijanje sklepov skupščine tožene stranke" z dne 29.11.1995 po (časovni) logiki stvari pravzaprav vsebuje ugotovitev zamude roka za "izpodbijanje sklepov skupščine tožene stranke" z dne 17.10.1995. Sicer pa se je tožeča stranka v pritožbi sklicevala tudi na navedbe (o tem, da sklepi skupščine niso "izključno korporacijsko pravni posli") iz pripravljalne vloge z dne 24.2.1999 (IV. točka). Vendar pa takšnega sklicevanja ni mogoče upoštevati, saj mora vsaka vloga (tako tudi pritožba) vsebovati vsebino izjave, kar pomeni, da mora pritožnik navesti razloge, ki jih želi v pritožbi uveljavljati, in da ne zadostuje zgolj sklicevanje na vlogo v postopku pred sodiščem prve stopnje oz. na navedbe v njej (prim. razlogovanje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sodbi in sklepu z dne 8.12.1999, opr. št. III Ips 128/98, v zvezi z revizijo).

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP/99 pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (1. točka izreka).

Pri tem pa (glede na pritožbene navedbe) še dodaja, 1.) da je vsak sklep skupščine samostojen pravni akt, rezultat samostojno oblikovane volje družbe, kar pomeni, da je tudi splošno načelo o ničnosti (in izpodbojnosti) treba konkretizirati na konkretni pravni akt skupščine, in 2.) da je tisto, kar ZGD sporoča, tako pomembno, da mora biti urejeno že v njem kot temeljnem predpisu (gospodarskih družb), kar pomeni, da tožeča stranka nima upravičenja in pravovarstvenega zahtevka na ugotovitev pravnega neobstoja skupščinskih sklepov, ki nista urejena v ZGD.

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odst. 165. čl. v zvezi s prvim odst. 154. čl. ZPP/99 sklenilo, da sama trpi stroške pritožbe (2. točka izreka).

Pritožbeni odgovor glede na razloge pritožbenega sodišča ni v ničemer prispeval k rešitvi zadeve. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odst. 165. čl. v zvezi s 155. čl. ZPP/99 sklenilo, da tožena stranka sama trpi stroške pritožbenega odgovora (3. točka izreka).

Sicer pa odgovor na pritožbo zoper sklep v zakonu niti ni predviden (gl. 366. čl. ZPP/99).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 168/2000
• VSL sodba in sklep II Cp 1173/99
• VSL sklep I Cpg 55/2005