VSL sklep I Cp 657/99

Jedro

Sodišče je dolžno na narok za zapuščinsko obravnavo vabiti vse "prizadete osebe", torej tudi oporočno dedinjo iz prejšnje oporoke, ki jo je zapustnica s kasnejšo oporoko razveljavila, kajti oporočna dedinja iz prejšnje oporoke ima pravni interes, da se kasnejša oporoka razveljavi, zato ji je treba dati v zapuščinskem postopku možnost, da se izjavi o veljavnosti kasnejše oporoke (pa tudi prejšnje).

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje proglasilo za dedinje zapustničinega premoženja na osnovi zakonitega dedovanja zapustničine hčere T. M., A. L. in M. M. L. in sicer vsako do 1/3. Zoper takšen sklep o dedovanju se je pritožila zapustničina vnukinja B. P.. Poudarja, da kot oporočna dedinja ni bila vabljena na narok za zapuščinsko obravnavo, da listine, ki naj bi jo napisala zapustnica dne 26.7.1997 sploh ni videla, da obstaja le ena oporoka in da je sicer sporen tudi obseg zapuščine. Smiselno pritožnica predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Zakonita dedinja M. M. L. je na pritožbo B. P. vložila odgovor. V njem odreka pritožnici aktivno legitimacijo in predlaga zavrnitev njene pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) predpisuje v 205. členu, da za zapuščinsko obravnavo določi sodišče narok in nanj povabi "prizadete osebe". To so osebe, ki so poklicane k dedovanju po oporoki ali po zakonu in osebe, ki jim je oporočitelj naklonil kakšno korist iz zapuščine, pa tudi osebe, ki imajo pravico do izločitve določene premoženjske mase ali vrednosti iz zapustnikovega premoženja.

Zapustnica je v oporoki dne 3.1.1994 določila pritožnico za dedinjo svojega premoženja. Ne glede na preklic te oporoke z dne 26.6.1997 ni mogoče pritožnice izločiti iz kroga "prizadetih oseb", kot jih ima v mislih določba 205. člena ZD. Sodišče prve stopnje bi torej moralo vabiti na narok za zapuščinsko obravnavo poleg zakonitih dedinj tudi pritožnico kot oporočno dedinjo na osnovi oporoke, čeprav preklicane.

Glede na to, da je zapustnica pritožnico določila za oporočno dedinjo njenega premoženja v prvi oporoki, ima pritožnica pravico, da se izjavi, ali oporoko z dne 26.6.1997 (pa tudi z dne 3.1.1994) priznava. Res sicer kasnejša oporoka razveljavi prejšnjo, vendar pa le veljavna oporoka razveljavi prejšnjo. Oporoka pa ni neveljavna sama po sebi, neveljavnost je treba uveljavljati in torej zahtevati, da se oporoka razveljavi. Zahtevo pa lahko poda tisti, ki ima pravni interes, da se oporoka razveljavi: tisti, ki bi zaradi neveljavnosti oporoke prišel do kakšne koristi. Pritožnica bi torej zanesljivo tudi imela takšen interes. Tudi zato bi jo sodišče moralo pozvati na narok za zapuščinsko obravnavo, na katerem bi se morala izjasniti ali priznava oporoki za veljavni ali ne.

Izpodbijani sklep je bilo torej treba razveljaviti in pritožbeno sodišče zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1189/98
• VSL sklep I Cp 1638/2000
• VSC sklep Cp 1235/2007