VSL sklep I Cpg 1131/99

Jedro

Sodišče prve stopnje je posamezne naroke za glavno obravnavo opravilo pred sodnikom posameznikom, le zadnji narok za glavno obravnavo pa pred senatom, ki je izpodbijano sodbo tudi izdal. Vendar pa sodišče prve stopnje, kot je razvidno iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo, ki je bil 24.2.1999 (l.št. 54), glavne obravnave ni začelo znova. Zato tudi ni ponovilo že izvedenih dokazov, ki jih je izvedlo pred sodnikom posameznikom in na katere je tudi oprlo izpodbijano sodbo (zaslišanje prič in strank). Takšno postopanje je po prepričanju pritožbenega sodišča v nasprotju s 5. odst. 43. čl. ZPP/77, ki določa, da v tovrstnih sporih sodi senat ne glede na vrednost spornega predmeta.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka uveljavlja, naj sodišče ugotovi, da je tožena stranka kršila pravice tožeče stranke iz naslova blagovne znamke BIMBO. Zahteva še, naj sodišče toženi stranki prepove uporabljati katerokoli drugo blagovno znamko, razen blagovne znamke BIMBO ter ji naloži plačilo licenčnine oz. odškodnine v znesku 585.843,90 SIT s pp.

Tožeča stranka vlaga proti sodbi sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. V pritožbi trdi, da tožena stranka ni odstopila od pogodbe, saj tehnologijo, ki jo je razvila tožeča stranka tožena stranka še uporablja. Tožena stranka le svojih obveznosti po pogodbi ne izpolnjuje več. Dogovorjena "licenčina" je odmena za prenešeno tehnologijo. Sicer pa bi moralo sodišče ugoditi denarnemu zahtevku za čas pred odstopom od pogodbe. Sodišče bi nadalje moralo upoštevati, da neuporaba dogovorjenega znaka pomeni kršitev pogodbe, tožeča stranka pa je blagovni znak "BIMBO" uporabljala, pač tako, da je toženi stranki podelila licenco za uporabo spornega znaka. Ne drži ugotovitev, da tožeča stranka ni izpolnila svoje obveznosti glede registracije storitvene znamke, pa tudi nadomestilo za uporabo nekega nezaščitenega znaka ni izključeno.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77; Ur.l. SFRJ 4/77 - 27/90) so uporabljene na podlagi 1. odst. 498. čl. sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99).

Pritožbeno sodišče je v okviru uradoma upoštevanih razlogov (2. odst.

365. čl. ZPP/77) ugotovilo, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 1. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77. V konkretnem primeru gre za spor, ki se (med drugim) nanaša na varstvo blagovne znamke (prim. 1., 2. in 3. tč. izreka izpodbijane sodbe). V takšnih sporih pa sodi senat ne glede na vrednost spornega predmeta (5. odst. 43. čl. ZPP/77, prim. še 1. tč. 34. čl. ZPP/99).

Sodišče prve stopnje je posamezne naroke za glavno obravnavo opravilo pred sodnikom posameznikom, le zadnji narok za glavno obravnavo pa pred senatom, ki je izpodbijano sodbo tudi izdal. Vendar pa sodišče prve stopnje, kot je razvidno iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo, ki je bil 24.2.1999 (l.št. 54), glavne obravnave ni začelo znova. Zato tudi ni ponovilo že izvedenih dokazov, ki jih je izvedlo pred sodnikom posameznikom in na katere je tudi oprlo izpodbijano sodbo (zaslišanje prič in strank). Takšno postopanje je po prepričanju pritožbenega sodišča v nasprotju s 5. odst. 43. čl.

ZPP/77, ki določa, da v tovrstnih sporih sodi senat ne glede na vrednost spornega predmeta. Če pa je tako, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 1. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.

Glede na navedeno je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek sodišču prve stopnje (1. odst. 369. čl. ZPP/77). V tem naj sodišče upošteva, da tudi novi ZPP za tovrstne spore predvideva senatno sojenje (prim. 1. tč. 34. čl.

ZPP/99 in pa pravno mnenje Občne seje VSS, ki je bila 9.12.1999, objavljeno v Sodnikovem informatorju št. 14/99 na 5. str.). Doslej razloženemu je še dodati, da se je sodišče prve stopnje sicer pravilno ukvarjalo z vprašanjem, ali je tožeča stranka pridobila pravico do blagovne znamke, na katere kršitev se sklicuje. Prav tako pa tudi ni razloga za dvom v pravilnost stališča, da pogodba, sklenjena za nedoločen čas, lahko preneha z odpovedjo. Ostala vprašanja, ki jih načenja pritožba, pa se (deloma) dotikajo dokazne presoje, ki je glede na opisano procesno situacijo, ni moč presojati.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Psp 428/2001
• VSL sklep I Cp 2127/98
• VSC sklep Cp 297/2008