VSL sklep I Cp 955/99

Jedro

Sprememba načina motilnega dejanja v tožbi predstavlja dopolnitev in popravo navedb, ne pa spremembe tožbe, kajti bistvena vsebina tožbe je, da tožnik ni mogel odkleniti vrat in priti v stanovanje.

 

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep pod točko II razveljavi in v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje - točka I sklepa.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je toženka motila tožnika v njegovi soposesti stanovanja štev. 810 na s tem, da je dne 9.11.1998 zamenjala ključavnico od vhodnih vrat stanovanja, tako da tožnik ni mogel s svojim ključem odkleniti vrat in priti v stanovanje. Odločilo je, da mora toženka takoj vzpostaviti prejšnje stanje tako, da namesti staro ključavnico ali pa tožniku da ključ nove ključavnice, da bi lahko nemoteno prihajal v stanovanje.

Toženki je prepovedalo, da v bodoče s takimi in podobnimi dejanji moti tožnika v njegovi soposesti stanovanja. Odločilo je, da je dolžna toženka tožniku povrniti njegove pravdne stroške v znesku 85.790.00 SIT. Z istim sklepom je ugodilo popravljenemu predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 12.4.1999 in je na podlagi člena 442. ZPP izdalo začasno odredbo, s katero je toženki naložilo, da v 24 urah od prejema sklepa vzpostavi prejšnje stanje tako, da namesti staro ključavnico ali pa tožniku da ključ nove ključavnice od stanovanja štev. 810, da bi lahko nemoteno prihajal v stanovanje.

Odločilo je hkrati, da če toženka ne bo izpolnila obveznosti iz 1. odstavka tega izreka, se ji izreče denarna kazen v zneksu 500.000,00 SIT.

Ugotovilo je, da je bil tožnik soposestnik stanovanja in da ga je toženka motila z dejanjem, ki je zgoraj opisano.

Tožena stranka se pritožuje zoper sklep zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Navaja, da je tožeča stranka med samim postopkom spremenila tožbeni zahtevek, kar sicer sodišče ocenjuje kot popravek v okviru že postavljengea zahtevka, vendar pa tožena stranka meni, da gre za kršitev zakona, saj je popravljeni tožbeni zahtevek drugačen. Prvotni tožbeni zahtevek ni bil izvršljiv in je zato tožeča stranka šele na podlagi odgovora tožene stranke spremenila tožbeni zahtevek.

Izpolnjeni so pogoji z 2. odstavka 78. člena ZTLR, saj je toženka zaščitila lastno življenje in življenje svojih otrok. Sodišče ni obrazložilo, zakaj sprejema denarno kazen v višini 500.000,00 SIT za dosego dejanja, saj je takšna kazen nesorazmerna s samim dejanjem, pa tudi z gmotnim stanjem toženke. Vlaga pritožbo zoper odločitev v sklepu pod točko I in odločitev pod točko II, ki se nanaša na odločitev o denarni kazni. Predlaga razveljavitev oziroma spremembo sklepa.

Pritožba je delno utemeljena.

Odločitev o stvari sami: Kolikor gre za odločitev o tem, da je toženka motila tožnika z dejanjem, kot ga je opisalo sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa pod točko I, pritožbeno sodišče nima pomislekov.

Pritožba očita sodišču prve stopnje v tem delu bistveno kršitev določb postopka, ker naj bi v resnici šlo za spremembo tožbe, ne pa za popravo zahtevka. Po določbi 1. odstavka 191.člena ZPP je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanja obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Po 3. odstavku istega člena pa tožba ni spremenjena, če tožnik spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe tako, da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. Primerjava gornjih določb in primerjava "modifikacije" zahtevka pokaže, da ne gre za spremembo tožbe, v zvezi s tem pa tožba tudi ni prepozna (člen 77. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR). Tako v tožbi (list.štev. 2) kot v "modifikaciji" (list.štev. 32) bistveni del ostaja nespremenjen: toženka je tožnika motila tako, da ni mogel odkleniti vrat in priti v stanovanje, vzpostaviti mora prejšnje stanje in v bodoče tožnika ne sme motiti. Sprememba, ki se nanaša na način, kako je toženka to storila, pa ne pomeni spremembe tožbe, ampak samo dopolnitev in popravo navedb.

Pritožba je nerazumljiva v delu, kjer zatrjuje, da so izpolnjeni pogoji po 2. odstavku 78. člena ZTLR, ko naj bi toženka s svojim ravnanjem ščitila življenje. Drugi odstavek omenjenega člena govori o tem, da ima pravico do varstva tudi posetnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če od nastanka motenja še ni pretekel rok iz 77. člena tega zakona (30 dni). Ta člen z gornjimi trditvami nima zveze.

V tem delu je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo po uradni dolžnosti tudi glede morebitnih drugih bistvenih kršitv določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da kršitev ni bilo in da je odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna. Sklep je bilo zato v tem delu treba potrditi in pritožbo zavrniti (člen 368 ZPP v zvezi s členom 380 točka 2 ZPP).

O začasni odredbi: V tem delu je pritožba utemeljena. Pritožba sicer napada samo drugi del odredbe, ki se nanaša na denarno kazen, razveljaviti pa je bilo treba celotno odločitev, ker brez prvega dela (točka I) tudi drugega dela (točka II) ni mogoče preizkusiti, oboje pa je pomanjkljivo v takem obsegu, da predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Zato je bilo celotno odločitev o začasni odredbi treba razveljaviti po členu 369/1 ZPP v zvezi s členom 380 točka 3 ZPP.

Najprej je treba ugotoviti, da je sodišče prve stopnje izdalo prvo začasno odredbo dne 25.11.1998, s katero je naložilo toženki, da v 24 urah od prejema sklepa vzpostavi prejšnje stanje tako, da odklene vrata stanovanja na ... in pusti prazno ključavnico teh vrat tako, da omogoči nemoten prihod tožniku v stanovanje. Odločilo je, da če tožena stranka v tem roku obveznosti ne bo izpolnila, se ji izreče denarna kazen v znesku 500.000,00 SIT. Odločilo je tudi, da velja začasna odredba do pravnomočnosti sodbe (pravilno: sklepa) v tej pravdni zadevi. Zoper to začasno odredbo je sodišče prve stopnje dopustilo ugovor in pritožbo, nakar je toženka oboje vložila (list.štev. 11, 12), vendar sodišče prve stopnje v zvezi s to vlogo še ni nič storilo, pač pa je postopek nadaljevalo. To pa pomeni, da je omenjena začasna odredba še vedno v veljavi vse do pravnomočnosti sklepa v tej pravdni zadevi. Kljub temu pa je sodišče prve stopnje skupaj s sklepom o motenju posesti dne 12.4.1999 izdalo novo začasno odredbo. Tako je sedaj situacija taka, da začasna odredba z dne 25.11.1998 nalaga toženki, da odklene vrata in pusti prazno ključavnico, začasna odredba z dne 12.4.1999 pa, da namesti staro ključavnico ali da ključ od nove ključavnice, v obeh primerih pa nalaga toženki sankcijo in sicer denarno kazen v znesku 500.000,00 SIT. Vendar pa druga začasna odredba nima odločitve o tem, do kdaj velja. Pri tem je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer navedlo, da je tožena stranka vložila ugovor proti začasni odredbi z dne 25.11.1998, navedlo je tudi vsebino ugovora, v zvezi s tem pa ni sprejelo nobene odločitve. Tako ni jasno, s kakšnim namenom je zapisan v sklepu povzetek toženkinega ugovora proti sklepu o izvršbi z dne 25.11.1998. Po povedanem je torej očitno, da gre za nerazumljivost in nejasnost odločitve v zvezi z začasno odredbo z dne 12.4.1999, vsebovano v izpodbijanem sklepu pod točko II. To pa velja tudi glede pravnega pouka v zvezi s to začasno odredbo. Res je sicer, da če gre za začasno odredbo po členu 442. ZPP, zoper ta sklep ni posebne pritožbe, vendar pa je sklep mogoče izpodbijati v pritožbi zoper končno odločbo (člen 378/2 ZPP). Nejasen pa je pravni pouk tudi v tistem delu, kjer dopušča možnost pritožbe v 15 dneh zoper izrek o denarni kazni. Vse povedano v zvezi z začasno odredbo pod točko II je torej zadosten razlog za razveljavitev celotne odločitve pod točko II.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej speljati postopek v zvezi s prvo začasno odredbo z dne 25.11.1998, zoper katero je dopustilo ugovor in pritožbo, kar je bilo oboje vloženo, nato pa bo ponovno moralo odločiti o usodi tako imenovanega "popravljenega" predloga za izdajo začasne odredbe, upoštevaje pri tem, da je z današnjo odločitvijo pritožbenega sodišča postopek pravnomočno končan.

Določbe ZPP/77 so v tem sklepu uporabljene glede na člen 498 ZPP/99.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2236/99
• VSL sklep I Cp 347/98
• VSM sklep Cp 689/99