VSL sklep I Cpg 1445/99

Jedro

Višina tožbenega zahtevka in nezadostnost dolžnikovih sredstev nista okoliščini, s katerimi mora upnik izkazati subjektivno nevarnost onemogočenja ali otežitve uveljavitve svoje terjatve. Verjetnost denarne terjatve je podana, če je izkazana pravica do denarnega zneska, ne glede na nesklepčnost tožbe s tožbenim zahtevkom, ki vpliva na vprašanje utemeljenosti pravovarstvenega zahtevka. Kadar je predmet tožbenega zahtevka denarna terjatev, ni mogoče dovoliti zaznambe spora v zemljiški knjigi.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (3.in 4. točka izreka) potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim slepom med drugim zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe in predlog za zaznambo spora pri vložku, kjer sta vpisani parc. št. xxx in yyy k.o. S. (.3 in 4. točka izreka prvostopnega sklepa).

Tožeča stranka se je pravočasno pritožila izrecno zoper ta del odločbe prvostopnega sodišča in predlagala, da pritožbeno sodišče napadeno odločitev spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, da prvostopni sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje s predhodnim razpisom naroka za preizkus predloga za začasno odredbo in razčiščenje nejasnosti.

Pritožnica smiselno očita prvostopnemu sodišču zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Meni, da je v tožbi podala zadostna dejstva in predlagala dokaze za verjetno izkazanost svoje terjatve, za katero je postavila dva tožbena zahtevka v obliki eventualne kumulacije.

Toženci so po njenem solidarno odgovorni za povrnitev denarnih sredstev, do katerih so prišli na škodo tožnice na nelegalen način, zaradi česar so tudi v kazenskem postopku. Vsekakor pa je vsak od njih za svoj del posojila iz sklenjenih posojilnih pogodb skupaj s peto toženko, ki je za prekoračitev pooblastil odškodninsko odgovorna, solidarno odgovoren. V nadaljevanju se pritožba sklicuje na vednost tožnice o poskušanih razpolaganjih drugotoženke z nepremičninami v S., ki jih je ponudila v garancijo za sporni dolg tako tožnici, a tudi drugim upnikom, nadalje na prezadolženost drugotoženke, v kateri le plomba lahko prepreči vnovčenje spornih nepremičnin, ter še, da prvotoženčevo celotno premoženje (skupaj z nepremičninami v Ž.) ne zadošča za pokritje spornega dolga.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je o predlagani začasni odredbi in predlogu za zaznambo spora odločalo na podlagi določil 1.in 2. odstavka 270. člena ZIZ ter še v zvezi s 44. členom Zakona o zemljiški knjigi (Ur. list RS št. 33/95, v nadaljevanju ZZK). Pri tem je povsem pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala subjektivne nevarnosti v smislu določila 2.odstavka 270. člena ZIZ. Razen dejstev, ki jih je iz njenih trditev prvostopno sodišče v tem delu v celoti in korektno povzelo ter se pritožbeno sodišče na te povzetke v izogib ponavljanju tudi sklicuje, namreč ni zatrjevala konkretnih dejanj tožencev, ki bi kazala na njihovo namero razpolagati z nepremičnim premoženjem v smeri ogrozitve uveljavitve vtoževane denarne terjatve. Prepoved odtujitve in obremenitve katerih premičnin tožencev naj bi sodišče z začasno odredbo določilo, pa tožnica v svojih vlogah niti ni navedla. Pravilno je tudi poudarilo, da višina vtoževane terjatve in bojazen tožnice, da je ne bo uspela izterjati, nista pravno upoštevni okoliščini v smislu 2. odstavka 270. člena določenega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve. Česar tožnica v utemeljevanju pogojev za predlagano začasno odredbo ni navajala do izdaje izpodbijanega sklepa, ne more uspešno uveljavljati v svojem pravnem sredstvu, ker teh dejstev pred odločitvijo prvostopnemu sodišču ni ponudila (primerjaj 1. odstavek 337. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ). Vendar pa glede na vsebino pritožbenih navedb sodišče druge stopnje dodaja, da zgolj trditve o tem, kaj je glede ravnanja tožencev z nepremičninami izvedela, trditve o nezadostnosti prvotoženčevega celotnega premoženja za poplačilo vtoževanega dolga in predvidevanja o usodi nepremičnin zaradi nelikvidnosti drugotoženke niso dejstva, s katerimi mora stranka izpolniti zakonsko premisso 2. odstavka 270. člena ZIZ.

Že zato, ker tožnica enega od dveh kumulativno določenih pogojev za utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe po 270. členu ZIZ ni izkazala, je sodišče prve stopnje njen predlog materialnopravno pravilno zavrnilo. Na pravilno odločitev ne vpliva sicer po mnenju pritožbenega sodišča zgrešeno stališče prvostopnega sodišča o neizkazanosti verjetnosti terjatve tožeče stranke. Res je, da so zaenkrat tožničine navedbe o dejanski podlagi tožbenega zahtevka nekonsistentne in ni jasno razpoznavno, na kakšni dejanski in pravni podlagi uveljavlja oba tožbenega zahtevka. Zatrjuje namreč tako pogodbeno obveznost iz sklenjenih posojilnih pogodb, kot odgovornost več oseb za isto škodo (prim. 206. čl. ZOR). Prav vse razloge izpodbijanega sklepa, ki se nanašajo na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka, kot jih je postavila tožeča stranka, bo morala v nadaljnjem postopku skrbno upoštevati, ker je od sklepčnosti trditev v dejanskem in pravnem pogledu odvisna utemeljenost pravovarstvenega zahtevka. Vendar pa opisana nesklepčnost lahko grozi utemeljenosti tako postavljenih tožbenih zahtevkov, medtem ko ni mogoče pritrditi prvostopnemu sodišču, da verjetnost terjatve zaradi navedenega ni izkazana. Pojem terjatve po 1. odstavku 271. člena ZIZ je namreč potrebno razumeti tako, kot je definiran v 1. točki 16. člena ZIZ, to je, kot pravico do denarnega zneska (v konkretnem primeru), o tem pa so že dosedanja izvajanja tožeče stranke v vlogah in dokaznih predlogih ponudila zadostno podlago za po 1. odstavku 270. člena ZIZ zahtevano verjetnost o obstoju njene terjatve.

Pritožnica ne navaja, zakaj izpodbija 4. točko izreka prvostopnega sklepa, zato je to odločitev sodišče druge stopnje preizkusilo le po uradni dolžnosti. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v razlogih za svojo odločitev dosledno in pravilno upoštevalo določila 44. člena ZZK in se na te razloge pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje.

S temi razlogi je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1664/2005
• VSL sklep II Cp 349/2000
• VSL sklep I Cpg 655/2007