VSL sklep I Cp 873/99
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CP.873.99 |
| Evidenčna številka: | VSL42404 |
| Datum odločbe: | 24.11.1999 |
| Področje: | civilno procesno pravo |
| Institut: | obnova postopka |
Jedro
Obnovo postopka smejo predlagati le stranke glavne pravde.
Predlagateljica obnove pa v glavni pravdi ni sodelovala kot stranka, prav tako ni kot stranka označena v sodbi na podlagi pripoznave, zato je njen predlog za obnovo postopka nedovoljen in ga je sodišče prve stopnje kot takega pravilno zavrglo.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog M.
K. za obnovo postopka kot nedovoljen ker ga ni podala upravičena oseba.
Zoper sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP 1977). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je predlog za obnovo postopka podala neupravičena stranka. Pritožnica namreč meni, da bi morala biti v tem pravdnem postopku že od samega začetka vključena kot tožena stranka, saj je v skladu z določbami Stanovanjskega zakona in v skladu z najemno pogodbo (23. člen) upravič-ena do odločitve o najemu stanovanja po razvezi zakonske zveze. Tožeči stranki je bilo že pred vložitvijo tožbe znano, da je v teku postopek za določitev najemnika spornega stanovanja. Pritožnica še kritizira obrazložitev izpodbijanega sklepa v delu, ko sodišče pojasnjuje, da izvršbe zoper pritožnico na podlagi sodbe na podlagi pripoznave z dne 22. 10. 1998 ne bo mogoče izvajati, saj meni, da je toženec tožniku dolžan na podlagi sodbe izročiti sporno stanovanje prosto vseh oseb in predmetov,-torej bi mora-la tudi pritožnica zapustiti stanovanje.
Pritožnica zato meni, da je njen predlog za obnovo postopka upravičen in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni in ugodi predlogu za obnovo postopka, podredno pa da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
V skladu z določbo 421. člena ZPP(1977) se lahko postopek, ki je bil s sodno odločbo pravnomočno končan, obnovi na predlog stranke. Obnovo smejo torej predlagati le stranke glavne pravde. Stranka je oseba, ki je označena v odločbi kot tožnik ali kot toženec. Predlagateljica obnove M. K. v glavni pravdi ni sodelovala kot stranka, prav tako ni kot stranka označena v sodbi na podlagi pripoznave. Predlog za obnovo postopka lahko poda tudi intervenient, če se je udeleževal prvotnega postopka; vendar je moralo biti vprašanje dopustnosti njegove intervencije v glavni pravdi rešeno že prej, ne da bi se o tem odločalo šele v obnovitvenem postopku. Intervenient ima možnost stopiti v pravdo do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku (drugi odstavek 206. člena ZPP-1977), tega pa predlagateljica ni storila, zato tudi položaja intervenientke v glavnem postopku ni imela.
Zaradi navedenega, ker torej predlagateljica ni bila niti stranka v glavnem postopku, niti ni do pravnomočnosti odločbe vstopila v pravdo kot intervenientka, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je predlog za obnovo postopka potrebno zavreči kot nedovoljen, saj ga ni podala upravičena oseba.
Glede na pritožbene navedbe predlagateljice višje sodišče še pripominja, da sodba postane pravnomočna le za stranke in torej tretjih oseb ne veže. Če bi v nepravdnem postopku, ki teče po pritožničinih navedbah med njo in tožencem J. K., sodišče določilo, da pritožnica postane najemnica spornega stanovanja, pravnomočna sodba na podlagi pripoznave, izdana med drugima strankama, na njen pravni položaj najemnice ne bi vplivala.
Po preizkusu izpodbijanih sklepov se torej izkaže, da pritožbeni razlogi niso podani. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP (1977), na katere mora sodišče v skladu z 2. odstavkom 365. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno pritožbo predlagateljice na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.
V skladu z določbo prvega odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Url. RS 26/1999, z dne 15. 4. 1999) je bilo postopek na drugi stopnji potrebno nadaljevati po dosedanjih predpisih, to je po zveznem Zakonu o pravdnem postopku (Url. SFRJ 4/1977).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
