<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1230/99

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CPG.1230.99
Evidenčna številka:VSL01852
Datum odločbe:30.11.1999
Področje:civilno procesno pravo
Institut:obravnava

Jedro

Pavšalni dokazni predlog, da naj sodišče zasliši priče, brez navedbe imen prič, ne zadošča.

Glavna obravnava se opravi tudi, če pravilno vabljena stranka ne pride na narok zaradi nujne zadržanosti, ki je stranke ne konkretizira niti ne predloži dokaza zanjo, saj je po določilu 10. čl. ZPP/77 treba postopek opraviti brez zavlačevanja.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Grosupljem, opr. št. ... z dne ..., v 1. in 3. točki izreka ter toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 54.824,00 SIT.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi je navedla, da je v ugovoru zoper sklep o izvršbi predlagala zaslišanje prič, kar je kot dokaz zadostovalo za potrebe ugovora. V času vlaganja ugovora tožena stranka še ni mogla navesti imen prič, vendar je le-te nameravala pridobiti do začetka glavne obravnave. Glavne obravnave se tožena stranka ni mogla udeležiti zaradi nujne zadržanosti. O tem je obvestila sodišče in zaprosila za preložitev obravnave. Sodišče prve stopnje bi moralo toženi stranki dovoliti enakovredno obravnavanje v postopku in zato spričo opravičila glavno obravnavo tudi preložiti.

Šele na naslednji obravnavi pa bi eventuelno lahko od tožene stranke zahtevalo dokazila o njeni opravičeni zadržanosti.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Skladno z določbo 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77) je pritožbeno sodišče odločbo sodišča prve stopnje preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da uveljavljena pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava nista podana. Sodišče prve stopnje je o utemeljenosti tožbenega zahtevka odločilo na podlagi dejanskega stanja, kakršnega je ugotovilo po presoji izvedenih dokazov. V skladu z razpravnim načelom (2. odst. 7. člena ZPP/77) sta namreč pravdni stranki tisti, ki morata v svojih izvajanjih navesti vsa dejstva in predlagati dokaze, na katere opirata svoje zahtevke oziroma izpodbijata navedbe in dokaze nasprotnika (219. člen v zvezi s 1. odst. 299. člena ZPP/77) - torej navesti in predložiti dokaze, potrebne za ugotovitev njunih trditev in zahtevkov. Tako bi tožena stranka morala ob ugovoru, da ničesar ni dolžna plačati, ker ji tožeča stranka v roku 45 dni na osebnem vozilu AUDI 80 RS2 ni odpravila napak, to tudi dokazati. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pa za utemeljitev svojih navedb ni predložila niti predlagala nobenega dokaza. Zgolj pavšalni dokazni predlog, naj sodišče zasliši priče, ne zadošča. Dopolnitev dokaznega predloga z navedbo imen prič, ki naj jih sodišče zasliši je imela tožena stranka možnost podati še na glavni obravnavi z dne 16.6.1999, katere pa se ni udeležila. Zato je pritrditi zaključkom sodišča prve stopnje, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz predloženih dokaznih listin tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je tako dejansko stanje v okviru možnosti, ki sta mu jih dali pravdni stranki, pravilno in popolno ugotovilo, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku ugodilo.

Tudi zatrjevana absolutna bistvena kršitev postopka iz 7. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77 ni podana. Kot je razvidno iz zapisnika o glavni obravnavi (na listovni številki 15) tožena stranka na glavno obravnavo ni pristopila. Z vlogo datirano z dnem 14.5.1999 in poslano po fax-u na dan glavne obravnave ob 8.53 uri (na listovni številki 14) je sodišču svoj izostanek z naroka opravičila. Razlog za izostanek naj bi bila nujna zadržanost, ki pa je tožena stranka ni konkretizirala niti predložila dokaza zanjo. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je glavno obravnavo opravilo, saj se na tako opravičilo ni moglo ozirati. Po določilu 295. čl. ZPP/77 se namreč glavna obravnava opravi tudi, če pravilno vabljena stranka ne pride na narok. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi prvostopno sodišče lahko na naslednji glavni obravnavi zahtevalo dokaze za zadržanost, saj je po določilu 10. čl. ZPP/77 treba postopek opraviti brez nepotrebnega zavlačevanja.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP/77), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (368. člen ZPP/77).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 7, 7/2, 10, 295, 299, 299/1, 7, 7/2, 10, 295, 299, 299/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00OTQ4MA==