<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1329/99

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CPG.1329.99
Evidenčna številka:VSL01435
Datum odločbe:16.11.1999
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
Institut:ničnost sklepov družbe z omejeno odgovornostjo - začasna odredba - prepoved vpisa sklepov v sodni register

Jedro

Tožba družbenika d.o.o. na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine d.o.o.je smiselno tožba po 1. odst. 362. čl. ZGD.

Sprejem ne nenajavljenih sklepov na skupščini družbe je kršitev z zakonom in družbeno pogodbo določene oblike sklica skupščine. Ni pa tak sklep ničen, ker so bili na skupščini prisotni vsi družbeniki.

Morali nasprotuje sklep skupščine zaradi svoje vsebine, ne zaradi načina sprejetja. Nemoralnost sklepa je pravni standard, ki ga mora stranka, ki ničnost uveljavlja, zapolniti s konkretnimi dejstvi.

Razpravljanje o težko nadomestljivi škodi, kot predpostavki za začasno odredbo, je ob odsotnosti izkaza terjatve odveč.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero bi se toženi stranki prepovedal vpis dveh sklepov skupščine družbe z dne 6.7.1999. Gre za sklepa, zapisana v notarskem zapisniku z dne 6.7.1999, pod 1. in 5. točko. Predlog se je torej nanašal na prepoved vpisa, da se družbenika C. N. in A. E.

izključita iz družbe P. d.o.o. ter da se za direktorja družbe za dobo štirih let imenuje R. L.

Zoper tak sklep se je pravočasno pritožila tožnica po svojem pooblaščencu in uveljavljala pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava.

Predlagala je, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da "odloči v korist tožeče stranke", oziroma da ga razveljavi in zadevo po potrebi vrne v nov postopek.

Pritožnica meni, da prvostopno sodišče napačno tolmači družbeno pogodbo, kakor tudi Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št.

30/93...6/99, v nadaljevanju ZGD), ker ne upošteva, da se o predlogih sklepov, katerih družbeniki niso dobili vsaj 3 dni pred zasedanjem skupščine, na skupščini ne bi smelo razpravljati in odločati. Z argumentom moči je družbenik R. L. na zasedanju skupščine dosegel prav to, kar pa je nezakonito in nemoralno. Predlagana začasna odredba je po mnenju pritožnice potrebna, da se zavarujejo interesi družbe, zaposlenih, kot tudi manjšinjskih družbenikov. Pritožnica se obširno sklicuje na vrsto nepravilnosti v delu večinskega družbenika in njegovega pomočnika B. S., katerih cilj je bil, da bi se družba, ki ima status invalidskega podjetja, uničila in da bi se oškodovalo zaposlene ter druge družbenike. Ker družbenik A. E. v drugem gospodarskem sporu meri na prepoved ivzrševanja glasovalne pravice R. L., je izdaja predlagane začasne odredbe glede družbenikov C. N.

in A. E. nujna, da bi se, če bi A. E. s svojim zahtevkom uspel, lahko opravila skupščina družbe z drugačnim razmerjem v glasovalnih pravicah. Ne glede na to, da je R. L. še vpisan v sodnem registru kot direktor družbe, je vse od junija 1994 dalje, ko mu je prvi mandat potekel, svojo funkcijo opravljal brez potrebnega pooblastila in odobritve skupščine družbe.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

ZGD v VI. poglavju, v katerem ureja družbo z omejeno odgovornostjo, ne vsebuje določb o ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine.

Vendar pa 456. člen določa, da se za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine smiselno uporabljajo določbe ZGD o delniški družbi. Glede na cit. določilo je zato tožba tožeče stranke smiselno tožba po 1. odst. 362. čl. ZGD. Razlogi, iz katerih se lahko ničnost uveljavlja, pa so sicer določeni v 359. čl. ZGD.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ni izkazala verjetnosti terjatve na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov (konkretno sklepov pod 1. in 5. točko notarskega zapisnika z dne 6.7.1999, na katera se je predlog za izdajo začasne odredbe nanašal). Oprlo se je na ugotovitev, da so bili na skupščini prisotni vsi družbeniki, zaradi česar je skupščina lahko odločala o sklepih, ki predhodno niso bili predvideni na njenem dnevnem redu. Pritožnica to prvostopno ugotovitev neutemeljeno napada. Pri tem izhaja iz določil 14. 5. družbene pogodbe (A8) in 3. odstavka 443. čl. ZGD, ki po njenem določata, da o predlogih, ki jih družbeniki "niso dobili" (torej niso bili o njih obveščeni) vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine, sploh ni možno na skupščini razpravljati in odločati. Vendar pa po mnenju pritožbenega sodišča navedena določba pomeni le, da gre v primeru, če se na skupščini sklepa o nenajavljenih zadevah, za nepravilen sklic skupščine o takih zadevah, torej za kršitev oblike sklica skupščine.

Določili, na kateri se pritožba sklicuje, namreč urejata obliko sklica skupščine, ne pa pravnih posledic njene kršitve. Te ureja 359. čl. ZGD, ki v tretji alinei 1. odst. določa, da 100% navzočnost delničarjev (v konkretnem primeru družbenikov) prepreči ničnost sklepov skupščine zaradi napak v njenem sklicu. Pravilni prvostopni ugotovitvi v tem pogledu pritožbeno sodišče iz navedenih razlogov pritrjuje.

Naslednji ničnosti razlog, ki ga je mogoče povzeti iz zelo obsežnih navedb tožeče stranke in ki ga je kot takega razbralo tudi prvostopno sodišče, naj bi bilo nasprotovanje obeh napadenih sklepov morali (glej peto alineo 1. odst. 359. čl. ZGD v zvezi s 456. čl. ZGD).

Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom prvostopnega sodišča, da tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedla, v čem naj bi bila nemoralnost obeh sklepov, v zvezi s katerima je predlagala izdajo začasne odredbe. Tako je prvostopno sodišče (pravilno) povzelo, da naj bi bila nemoralnost očitno v načinu, na katerega sta predloga za oba sklepa prišla na dnevni red skupščine. Iz zelo obširnih dejanskih navedb tožbe je sicer mogoče v smislu "morale, poštenja, inkriminiranosti" v zvezi z ravnanjem družbenika R. L.

marsikaj razbrati; prav nič pa o tem, kar naj bi po cit. zgornji premisi tožba vsebovala v konkretnem primeru. Vsebina sklepa (ne nekakšno ali kakršnokoli ozadje) mora biti namreč v nasprotju z moralo, ki pa je zgolj pravni standard, katerega vsebino mora opredeliti in s konkretnimi dejstvi zapolniti stranka, ki se na ničnost sklepov iz tega razloga sklicuje. Navedenih določil ZGD namreč ni mogoče uporabiti za ureditev vsemogočih nevzdržnih razmer, ki jih manjšinski družbenik po trditvah tožbe v družbi občuti, in tudi ne za razrešitev nepravilnih poslovnih potez ter celo inkriminiranih dejanj večinskega družbenika. Za to so na razpolago druga pravna sredstva.

V tem kontekstu pa je potrebno poudariti iz zakona izhajajoče pravilo, da je od premoženjskih pravic v družbi odvisen obseg upravljalskih in glasovalnih pravic. Nominalna vrednost osnovnega vložka določa obseg (število glasov) glasovalne pravice družbenika, s tem pa tudi njegovo moč v odločitvah, o katerih odločajo družbeniki na skupščini družbe (primerjaj 406., 439. in 440. čl. ZGD).

V ostalem so pritožbene navedbe trditve o tem, da je predlagana začasna odredba potrebna za preprečitev težko nadomestljive škode, ki naj bi grozila finančnemu uničenju tožeče stranke, izgubi najmanj 7 delovnih mest za invalidne osebe, grozečem stečaju, s čimer naj bi bila "vsaj ena predpostavka iz čl. 272 ZIZ izkazana". Pogoje za začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve določa ZIZ v 272. čl., po katerem mora predlagatelj takega zavarovanja izkazati vsaj dve predpostavki. Prva, obligatorna, je izkaz o verjetnosti obstoja terjatve; druga pa je, poleg prve, ena od v treh alineah drugega odstavka cit. člena določena predpostavka. Ker sodišče druge stopnje iz doslej navedenih razlogov pritrjuje prvostopni ugotovitvi, da v obravnavanem primeru prvi od dveh kumulativno določenih pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve ni podan, je razpravljanje o obstoju ene od možnih predpostavk po 2. odst. 272. čl. ZIZ (v konkretnem primeru - težko nadomestljive škode) odveč.

S temi razlogi je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl.

ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ).

 


Zveza:

ZGD člen 359, 359/1, 362, 362/1, 443, 443/3, 456, 359, 359/1, 362, 362/1, 443, 443/3, 456. ZIZ člen 272, 272.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00OTQ1NA==