VSL sklep I Cpg 1084/99

Jedro

Če tožeča stranka uveljavlja, naj sodišče ugotovi, da pogodbeno razmerje ni prenehalo in hkrati zahteva, naj sodišče toženi stranki naloži izpolnjevanje njenih pogodbenih obveznosti, ugotovitveni del tožbe ni vmesna ugotovitvena tožba.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugotovitveni del tožbe s tožbenim zahtevkom, s katerim je tožeča stranka uveljavljala, naj sodišče ugotovi, da pogodbeno razmerje med pravdnima strankama ni prenehalo ter da sporne pogodbe ostajajo v veljavi. S sodbo je sicer ugodilo tožbenemu zahtevku. Odločilo je še o pravdnih stroških.

Tožeča stranka vlaga proti sklepu sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, stroškovni del sodbe pa izpodbija zaravi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

V pritožbi se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je možna enostranska odpoved trajnega pogodbenega razmerja ob upoštevanju daljšega, primernega odpovednega roka. Poudarja, da bi šlo tudi v takšnem primeru za izigravanje 11. čl. ZVK. Meni, da bi zato sodišče prve stopnje moralo ugoditi tudi tožbenemu zahtevku, da pogodbeno razmerje še vedno traja in da pogodbe ostajajo v veljavi, vendar brez spornega 18. člena. Pritožuje se tudi proti sklepu o stroških, povzetem v sodbi.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovitveni del tožbe zavrglo, ker je presodilo, da tožeča stranka nima pravnega interesa zanj (prim. 2. odst. 187. čl. ZPP/77). Svoje stališče je sodišče prve stopnje utemeljilo s pravilnim razumevanjem razmerja med ugotovitvenim in dajatvenim delom tožbenega zahtevka. Podlaga dajatvenemu delu zahtevka je namreč presoja o (delni) ničnosti spornih pogodb, tj.

ničnosti 18. člena. Zato ni moč hkrati ugotoviti, da te pogodbe, očitno v celoti, še veljajo. Pritožnica posredno pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, saj v pritožbi trdi, da sporne pogodbe ostajajo v veljavi - vendar brez spornega 18. člena. Takšno razumevanje pomena ugotovitvenega dela tožbe pove še, da z njim tožeča stranka ne bi dosegla varstva, ki ga želi.

Ni odveč dodati, da je ugotovitev, da pogodbeno razmerje med pravdnima strankama ni prenehalo, sestavni del zahtevka, s katerim je tožeča stranka uspešno uveljavila, da ji je tožena stranka dolžna omogočati opravljanje njene dejavnosti s posredovanjem telekomunikacijskih zvez preko posebne telefonske številke iz skupine 090. Ne gre tedaj za vmesno ugotovitveno tožbo. Pritožbene navedbe o neprimernosti uporabe 358. čl. ZOR za pogodbeno razmerje med pravdnima strankama pa izzvenijo kot izpodbijanje razlogov sodbe, ne pa sklepa o zavrženju dela tožbe. Z njimi zato pritožnica niti smiselno ne uveljavlja kršitve 187. čl. ZPP/77. Tudi odločitev o stroških prvostopenjskega postopka je pravilna.

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo uspeh tožeče stranke, upoštevaje pri tem v korist tožene stranke tudi delni umik tožbe (prim. 158. čl. ZPP/77). Res je sicer, da iz obrazložitve ne izhaja, katere stroške je sodišče upoštevalo. Sledi pa to iz specifikacije stroškovnikov, tako da je izračun sodišča pritožbeno sodišče lahko preizkusilo. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje stroške odmerilo v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, potem ko je izpodbijano odločbo preizkusilo še glede razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi s 386. čl. in 381. čl. ZPP/77).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ 4/77 - 27/90) je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi 1. odst. 498. čl. ZPP/99 (Ur.l. RS 26/99).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 523/2001
• VDS sodba Pdp 701/2001
• VDS sklep Pdp 339/99