VSL sklep I Cpg 1061/99
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Gospodarski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CPG.1061.99 |
| Evidenčna številka: | VSL01474 |
| Datum odločbe: | 13.10.1999 |
| Področje: | sodne takse |
| Institut: | izterjava neplačane takse |
Jedro
V skladu z 2. točko drugega odst. 4. člena Zakona o sodnih taksah je potrebno za vsako izročeno vlogo plačati sodno takso.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka kot taksni zavezanec ni pravočasno plačala sodne takse za odgovor na tožbo v višini 10.800,00 SIT ter za taksni opomin v višini 1.500,00 SIT.
Zaradi tega je dolžna plačati še kazensko takso v znesku 6.150,00 SIT. Naročilo je Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, da znesek 18.450,00 SIT prenese z računa taksnega zavezanca na račun sodnih taks.
Zoper sklep je taksni zavezanec pravočasno vložil pritožbo, imenovano ugovor. Navedel je, da je za neizplačilo osebnih dohodkov kriva Agencija za plačilni promet, zato ni taksni zavezanec. Taksni zavezanec pa ni tudi zato, ker se sedaj preživlja iz svoje invalidnine in nima denarja za plačilo takse.
Pritožba ni utemeljena.
Po Zakonu o sodnih taksah - ZST mora takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka (1. odst. 3. člena ZST). Taksna obveznost (po 1. točki 2. odst. 4. člena ZST) nastane za vlogo takrat, ko se ta izroči. Če za vlogo, ki jo stranka sodišču neposredno izroči (v konkretnem primeru gre za odgovor na tožbo), sploh ni plačana ali ni plačana vsa taksa, sodišče stranko opozori, da mora plačati takso v petnajstih dneh (2. odst. 26. člena ZST v zvezi s 1. odst. 26. člena ZST). Če taksni zavezanec nato ne predloži potrdila o plačilu vse takse, ki se plača v gotovini, mora sodišče (po 4. odst. 26. člena ZST) taksnemu zavezancu poslati opomin, naj v 15. dneh od vročitve opomina plača sodno takso (in opominsko takso), ob tem pa stranko opozoriti na posledice iz 29. oz. 30. člena ZST.
Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v spisu ugotovilo, da je tožena stranka dne 18.11.1998 vložila odgovor na tožbo. Zato je tudi dolžna v skladu s 1. točko 2. odst. 4. člena ZST za izročeno vlogo plačati sodno takso. Zatrjevana dejstva, da je krivda za nepravočasno izplačilo osebnih dohodkov na Agenciji za plačilni promet, na taksno obveznost ne vpliva. Taksna obveznost tožene stranke za plačilo sodne takse v pravdnem postopku je po zgoraj navedenih določilih ZST nastala že s tem, ko je tožena stranka vložila svojo vlogo - odgovor na tožbo. Iz sodišču vrnjene povratnice, ki je pripeta k listovni št.
16 sodnega spisa, je razvidno, da je tožena stranka prejela opomin za plačilo sodne takse za odgovor na tožbo v znesku 10.800,00 SIT, z opominsko takso v znesku 1.500,00 SIT. Iz pritožbe je razbrati, da tožena stranka dolgovane sodne takse ni plačala. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni niti v 15 dneh po prejemu opomina plačala sodne takse za odgovor na tožbo in za opomin, ki jo je kot taksni zavezanec dolžna plačati (1. odst. in 1. točka 2. odst. 4. člena ZST in 2. odst. Tar. št. 1 ter Tar. št. 37 Taksne tarife ZST). Prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi o plačilu 50% kazenske takse, ki sloni na določilih 2. odst. 29. in 1. odst. 30. člena ZST. Iz obeh citiranih določil izhaja, da mora pravna oseba, kadar ne plača sodne takse skladno z določilom 4. odst.
26. člena ZST, plačati poleg dolžne takse še 50 % pribitka nanjo kot kazensko takso, kar ugotovi sodišče s sklepom, ki ga pošlje v izvršitev Agencuji za plačilni promet Republike Slovenije, ki vodi žiro račun taksnega zavezanca.
V zvezi s pritožnikovimi navedbami, da nima denarja za plačilo sodnih taks, pa pritožbeno sodišče pritožniku pojasnjuje, da pravna oseba ne more doseči oprostitve plačila sodnih taks, ne glede na to, kakšno je njeno premoženjsko stanje, ker se plačila sodnih taks lahko v skladu s 13. členom ZST v zvezi s 3. odst. 172. člena ZPP/77 oprosti le fizična oseba.
Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče, ker tudi ni zasledilo absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odst. 354. člena ZPP/77, na kar mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 265. člena v zvezi s 380. členom ZPP/77), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 380. člena ZPP/77).
Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 29/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
