VSL sklep I Cpg 1259/99

Jedro

Tožeča stranka ni dokazala, da je vodo odklopila tožena stranka, medtem ko dokazi v spisu potrjujejo, da jo je zaradi okvare samoiniciativno odklopilo komunalno podjetje. Zato ne gre za motenje posesti.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da naj bi tožena stranka motila tožečo stranko v njeni zadnji posesti uporabe vodovodne napeljave oziroma koriščenja dobave tekoče vode iz javnega vodovoda v svoji stavbi "lakirnica" v Trbovljah s tem, da naj bi neugotovljenega dne v času od 1. do 10.10.1998 prekinila cev javnega vodovoda v svoji zgradbi, na vzpostavitev prejšnjega stanja ter na bodoče vzdrževanje vsakršnih enakih ali podobnih motitvenih dejanj. Prav tako pa je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe. Pri tem je tožeči stranki naložilo, da povrne toženi stranki pravdne stroške v višini 219.776,00 SIT.

Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 353. člena ZPP. Opozarja, da je tožena stranka odklop vode sama priznala. Direktor tožeče stranke je podal soglasje le za začasen odklop, ne pa za trajen. Navaja še, da je bilo motitveno dejanje izvršeno v času med 1. in 10. oktobrom 1998. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je potrditev prvostopnega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče glede na vse izvedene dokaze pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialnopravne določbe, ki se nanašajo na posestno varstvo, ni pa podana tudi na splošno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Pritožbeno sodišče se strinja z oceno izpodbijanega sklepa, da tožeča stranka ni dokazala, da je vodo v spornem obdobju odklopila ravno tožena stranka. Ne drži trditev tožeče stranke v pritožbi, da je to dejanje tožena stranka tudi priznala. Iz spisa takšno izrecno priznanje odklopa vode ne izhaja. Sicer pa v celoti drži ugotovitev prvostopnega sodišča, da je iz izpovedbe I.V., zaposlenega v JP K.T., ki ga je kot pričo predlagala prav tožeča stranka, razvidno, da je vodo tako v avgustu 1998 kot 16.9.1998 samoiniciativno odklopilo Komunalno podjetje Trbovlje, ne pa tožena stranka. Iz njegove izpovedbe izhaja, da je takšno ravnanje komunalnega podjetja dolžnost v vsakem primeru, ko je ugotovljena prekomerna poraba vode. To pa se je zgodilo ravno v konkretnem primeru, saj je števec kazal prekomerno porabo vode zaradi okvare na vodovodni napeljavi. Omenjena priča je potrdila, da v vsakem takem primeru zapre vodo komunalno podjetje samoiniciativno (ne glede na želje strank, ki vodo uporabljajo). Zato je pravilen zaključek v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi vodo bodisi septembra 1998 bodisi v spornem obdobju odklopila ravno tožena stranka. Priča I.V. je celo izrecno zatrdil, da je bila voda zaprta na podlagi ugotovitev delavcev komunalnega podjetja zaradi okvare. Tožeča stranka tako motitvenega dejanja toženi stranki ni dokazala.

Sicer pa se pritožbeno sodišče strinja tudi z razlogovanjem v izpodbijanem sklepu, da poseg (odklop vode) v tem primeru ni bil protipraven. Priča I.V. je pojasnila, da je bilo potrebno vodo zapreti zaradi okvare vodovodne napeljave, ki je povzročila prekomerno porabo vode. Zaslišana priča R.H. pa je tudi potrdila navedbe tožene stranke, da je direktor tožeče stranke z odklopom vode izrecno soglašal in da se je celo zavezal, da bo priklop vode, torej popravilo okvare, uredil sam. Navajanje tožeče stranke v pritožbi, da je njen direktor pristal le na začasen odklop, namreč ni z ničemer izkazana; glede na zgoraj navedeno pa tudi ni bistveno.

Ker pritožbeni razlogi niso podani kot tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožeče stranke zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrditi v skladu z 2. točko 380. člena ZPP.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 166. člena ZPP. Tožeča stranka stroškov pritožbe ni priglasila, pač pa jih je tožena stranka za odgovor na pritožbo. Ker v postopku s pritožbo zoper sklep odgovor na pritožbo ni predviden (381. člen ZPP), nosi njegove stroške tožena stranka sama.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1389/2002
• VSL sklep II Cp 1307/2003
• VSC sklep Cp 915/2003