<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1052/99

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CPG.1052.99
Evidenčna številka:VSL01100
Datum odločbe:21.09.1999
Področje:civilno procesno pravo
Institut:zamudna sodba

Jedro

Čeprav so za izdajo zamudne sodbe izpolnjene predpostavke tako na strani tožeče stranke kot tudi na strani tožene stranke, pa takšne sodbe ni mogoče izdati, če predpostavke niso izpolnjene na strani sodišča (prve stopnje). Stroge posledice, ki za toženo stranko nastanejo na podlagi zamudne sodbe, namreč lahko nastopijo le, če je sodišče pravilno izpeljalo postopek; torej le, če je razpisalo prvi narok za glavno obravnavo.

 

Izrek

1. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se sklep Okrožnega sodišča v Krškem z dne 24.6.1999, opr. št. ..., potrdi.

2. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se sklep Okrožnega sodišča v Krškem z dne 6.7.1999, opr. št. ..., potrdi.

3. Pritožbi se ugodi, (zamudna) sodba Okrožnega sodišča v Krškem z dne 4.5.1999, opr. št. ..., se razveljavi in se mu zadeva vrne v nov postopek in odločanje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24.6.1999, opr. št. ..., zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

Tožena stranka se je proti navedenemu sklepu pravočasno (v roku 8 dni) pritožila. Pravilen rok za pritožbo je namreč 8 dni, ne pa 3 dni, kot je to v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pomotno zapisalo sodišče prve stopnje (gl. 2. točko 500. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)).

Ker je sodišče druge stopnje vlogo tožene stranke z dne 14.7.1999 (red. št. 17) obravnavalo kot pravočasno pritožbo, je ni obravnavalo kot podrejeno uveljavljanega predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Prav tako pa je ni obravnavalo kot dopolnitve pritožbe, vložene zoper zamudno sodbo, saj je bila vložena po preteku pritožbenega roka.

Sicer pa je tožena stranka v pritožbi uveljavljala vse pritožbene razloge, predlagala pa razveljavitev izpodbijanega sklepa (z ugoditvijo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje). Pri tem ni priglasila stroškov pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Vabilo na narok za glavno obravnavo za dne 4.5.1999 je bilo toženi stranki vročeno dne 15.4.1999 (kar izhaja tudi iz navedb tožene stranke), in sicer skupaj s tožbo (v skladu z 2. odstavkom 293. člena ZPP) in tako, da ji je ostalo zadosti časa za pripravo na narok (v skladu s 4. odstavkom 293. člena in 1. odstavkom 286. člena ZPP).

Torej "roki med vložitvijo tožbe, vabilom in prvim narokom" (četudi so bili "kratki") niso bili prekratki.

Okoliščina, "da je pošiljka (za katero je pooblaščena oseba podpisala povratnico o prejemu) ostala na pošti in da na sedež družbe ni prišla", ne predstavlja opravičljivega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje (kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje). Gre namreč za zakrivljeni razlog na strani tožene stranke (za napako oz.

površno delo pooblaščene osebe tožene stranke za prevzem pisanj).

Sicer pa tožena stranka ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni opravila zamujenega dejanja (4. odstavek 118. člena ZPP). Tako ni oporekala tožbenemu zahtevku.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 380. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (1. točka izreka).

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6.7.1999, opr. št. ..., toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 98.564,00 SIT stroškov, ki so ji nastali v postopku za vrnitev v prejšnje stanje.

Tožena stranka se je proti navedenemu sklepu pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge, predlagala pa razveljavitev napadenega sklepa. Pri tem ni priglasila stroškov pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka je očitala (sodišču prve stopnje), da priznani stroški "niso odmerjeni v skladu z opravljenim delom in Odvetniško tarifo", vendar pa sodišče druge stopnje takšnega (splošnega oz. pavšalnega) očitka ni upoštevalo. Stroškovnik (priloga A7), na podlagi katerega je sodišče prve stopnje tožeči stranki odmerilo pravdne stroške, je namreč konkreten in ga je zato mogoče izpodbijati samo konkretno, določno (po posameznih stroškovnih postavkah, in sicer po temelju in/ali po višini).

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 380. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka izreka).

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 4.5.1999, opr. št. ..., odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 43.162.124,67 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.210.000,00 SIT od 9.2.1999 do plačila, od 2.395.800,00 SIT od 10.2.1999 do plačila, od 32.509.000,00 SIT od 10.2.1999 do plačila, od 607.500,00 SIT od 11.2.1999 do plačila, od 1.749.600,00 SIT od 12.2.1999 do plačila in od 4.666.024,67 SIT od 15.2.1999 do plačila ter ji povrniti 1.178.986,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.5.1999 do plačila.

Tožena stranka se je proti navedeni sodbi pritožila zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zaradi kršitve materialnega zakona.

Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno razsojo. Pri tem ni priglasila stroškov pritožbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena (čeprav ne iz uveljavljanih pritožbenih razlogov).

Tožena stranka je očitala prvostopnemu sodišču, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj "niso bile predložene vse listine, ki naj bi bile podlaga za zahtevek tožeče stranke (npr.

posojilna pogodba)". Vendar pa drugostopno sodišče ocenjuje, da pritožbeni očitek (ki se nanaša na 4. točko 1. odstavka 332. člena ZPP) ni utemeljen, saj sodišče ne raziskuje, ali je podano dejansko stanje, na katero opira tožnica svoj zahtevek, pač pa podane navedbe pravno vrednoti. Tako razsodi po tožbenem zahtevku, če iz dejstev, ki jih je tožnica navedla v tožbi, izhaja tista pravna posledica, ki jo je tožnica zatrjevala v zahtevku.

Tožena stranka je očitala prvostopnemu sodišču, da je podano "nasprotje med predloženimi listinami in tožbenim zahtevkom ter posledično izrekom sodbe - iz dokumentacije je namreč razvidno, da zahtevane zamudne obresti lahko tečejo od 15.2.1999 dalje in nikakor ne pred tem". Vendar drugostopno sodišče ocenjuje, da tudi ta pritožbeni očitek (ki se nanaša na 5. točko 1. odstavka 332. člena ZPP) ni utemeljen, saj tožena stranka ni navedla, katera (konkretna) listina naj bi bila neskladna s tožbenim zahtevkom ter posledično izrekom sodbe, niti ni pojasnila, zakaj bi zamudne obresti lahko tekle šele od 15.2.1999 dalje in nikakor ne pred tem.

Tožena stranka je očitala prvostopnemu sodišču, da ji je bilo zaradi prekratkih vmesnih rokov med tožbo, vabilom in narokom "onemogočeno, da bi se na pravdo ustrezno pripravila in reagirala". Vendar drugostopno sodišče ocenjuje, da tudi ta pritožbeni očitek (ki se nanaša na 1. točko 1. odstavka 332. člena ZPP) ni utemeljen, kar je pojasnilo že pri zavrnitvi pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Tako se pokaže, da so bile izpolnjene predpostavke za izdajo zamudne sodbe na strani tožeče stranke in na strani tožene stranke, ne pa tudi na strani sodišča prve stopnje, kar je sodišče druge stopnje ugotovilo ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (2. odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 6. točko 2. odstavka 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje namreč za dne 4.5.1999 ni razpisalo prvega naroka za glavno obravnavo, ampak samo "glavno obravnavo" (gl. "sklep" z dne 12.4.1999 (red. št. 2) ter povratnici za tožečo stranko (pripeta pri red. št. 2) in za toženo stranko (pripeta pri red. št. 3)).

Zato je sodišče druge stopnje (ne glede na to, da bi bilo za tožečo stranko očitno vseeno, četudi bi bila vabljena na prvi narok za glavno obravnavo in v vabilu opozorjena na posledice izostanka, saj je vabilo po svoji krivdi oz. po krivdi osebe, pooblaščene za sprejem pisanj, pozabila na pošti) pritožbi na podlagi 1. točke 369. člena v zvezi s 6. točko 2. odstavka 354. člena in 1. odstavkom 332. člena ZPP ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje (3. točka izreka). Stroge posledice, ki za toženo stranko nastanejo na podlagi sodbe zaradi izostanka, namreč lahko nastopijo samo ob pravilno izpeljanem postopku; torej le, če bi sodišče prve stopnje v konkretnem primeru za dne 4.5.1999 razpisalo prvi narok za glavno obravnavo.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 286, 286/1, 293, 293/2, 293/4, 332, 332/1, 332/1-1, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2-6, 365, 365/2, 369, 369/1, 286, 286/1, 293, 293/2, 293/4, 332, 332/1, 332/1-1, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2-6, 365, 365/2, 369, 369/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NzkzNA==