VSL sklep I Cpg 1098/97

Jedro

Tudi v postopku v gospodarskih sporih mora predsednik senata poskrbeti, da se dajo vsa pojasnila, ki so potrebna, da bi se ugotovilo dejansko stanje, ki je pomembno za odločbo. Če sodba, s katero je tožbeni zahtevek zavrnjen, temelji na izpovedi direktorice tožeče stranke o dejstvu, ki mu tožena stranka sploh ni ugovarjala in zato njegovo dokazovanje niti ni bilo potrebno, sodišče pa tožeče stranke ni opozorilo, da to izpoved šteje za odločilno, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 354. člena v zvezi z 298. členom ZPP.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba (2. in 3. točka izreka prvostopne odločbe) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki neplačani del računa za prevoz in stojnino v znesku 129.217,50 SIT z zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi povrniti pravdne stroške.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče spremeni ali pa razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za plačilo prevoznine in odškodnine v obliki stojnine v mednarodnem cestnem prevozu. Tožeča stranka je obe postavki fakturirala v DEM (1.800 DEM prevoznine in 1.400 DEM stojnine), s tožbo pa je zahtevala plačilo 129.217,50 SIT, kolikor je znašala tolarska protivrednost še neplačanega dela fakture, to je 1.589 DEM. Iz tega sledi, da je zahtevala (preračunano iz DEM) plačilo celotne stojnine v višini 113.848,00 SIT in dela prevoznine v višini 15.369,50 SIT.

Pravilna je trditev tožeče stranke v pritožbi, da je sodišče prve stopnje ob zavrnitvi celotnega tožbenega zahtevka obrazložilo samo zavrnitev zahtevka na povrnitev škode v obliki stojnine. Sodba namreč nima prav nobene obrazložitve o tem, zakaj je zavrnjen tudi zahtevek na plačilo dela prevoznine. Zato je v tem obsegu, torej glede zahtevka na plačilo prevoznine v znesku 15.369,50 SIT z zamudnimi obrestmi, ni mogoče preizkusiti. S tem je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP.

O tožbenem zahtevku na plačilo stojnine je pravda med strankama tekla zaradi spora o odgovornosti za to, da je prevoznikov tovornjak čakal, da ga je prejemnik raztovoril. Sodišče prve stopnje pa je ta zahtevek zavrnilo zato, ker je štelo, da tožeča stranka ni dokazala nastanka škode, saj je njena direktorica, ki je bila zaslišana kot stranka, izpovedala, da je stojnino prevozniku plačala iz svojega žepa, torej ne iz sredstev tožeče stranke. Tožeča stranka je bila nad tako odločitvijo utemeljeno presenečena, kot je navedla v pritožbi.

Dejstvu, da ji je s plačilom stojnine prevozniku nastala škoda, namreč tožena stranka v postopku na prvi stopnji sploh ni ugovarjala.

Njena direktorica torej ni bila zaslišana zato, da bi se dokazovalo to dejstvo. Ker ugovora, da tožeči stranki škoda ni nastala, ni bilo, je treba verjeti tožeči stranki, da na izjavo direktorice, da je stojnino plačala iz svojih sredstev, ni bila pozorna. Pravilno je njeno stališče, da bi jo moralo ob takem stanju sodišče prve stopnje v okviru materialnega pravdnega vodstva (glej določbo 298. člena ZPP) opozoriti, da šteje izpoved direktorice o tej okoliščini za odločilno in ji s tem vsaj dati možnost, da se o njej izjavi. Opustitev takega ravnanja sodišča ima zato lahko za posledico nepravilnost sodbe o tem delu tožbenega zahtevka. To pa predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 354. člena v zvezi z 298. členom ZPP.

Iz navedenih razlogov je moralo pritožbeno sodišče na podlagi določbe 1. odst. 369. člena ZPP napadeno sodbo v celoti razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Po določbi 3. odst. 166. člena ZPP je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM sodba Cpg 184/94
• VSL sklep II Cp 4210/2008
• VSK sklep Cp 1027/97