<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1013/97

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CPG.1013.97
Evidenčna številka:VSL01784
Datum odločbe:21.01.1999
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe - nadaljevanje pravde

Jedro

Če tožeča stranka med pravdo preneha obstojati zaradi zaključka stečajnega postopka, vtoževana terjatev pa je s sklepom stečajnega senata prenešena na določen drug subjekt, se pravda nadaljuje s prevzemnikom terjatve - singularnim pravnim naslednikom tožeče stranke.

S pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe (po prekinitvi postopka) pravni naslednik prevzame pravdo.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, ki jo je vložila tožeča stranka G. d.o.o. (med postopkom je spremenila ime v A. d.o.o.) in je zato sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, opr. št. II Ig 1375/94 z dne 17.8.1994 razveljavilo. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je tožeča stranka med pravdo na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata, izdanega na podlagi 99. člena ZPPSL prenehala obstojati in je bila izbrisana iz sodnega registra. Aktivno premoženje tožeče stranke pa je bilo z istim sklepom stečajnega senata prenešeno na Sklad za razvoj Republike Slovenije.

Proti sklepu sodišča prve stopnje je vložila pritožbo Slovenska razvojna družba d.d. Ljubljana (pravni naslednik Sklada za razvoj Republike Slovenije) in uveljavljala pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je tekom tega pravdnega postopka bil nad tožečo stranko s sklepom stečajnega senata začet in takoj tudi zaključen stečajni postopek in je torej tožeča stranka prenehala obstojati. Hkrati je na podlagi istega sklepa stečajnega senata ugotovilo, da je bilo vse premoženje tožeče stranke (stanovanja, terjatve in denarna sredstva) prenešeno na Sklad za razvoj Republike Slovenije. Iz teh ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tekom tega pravdnega postopka prišlo do prekinitve pravdnega postopka po sili zakona, na podlagi 3. točke 212. člena ZPP in da tožeča stranka nima univerzalnega pravnega naslednika (prevzemnika njenih pravic in obveznosti), da pa ima singularnega pravnega naslednika vtoževane terjatve in da je tak njen naslednik Sklad za razvoj oziroma sedaj Slovenska razvojna družba d.d. Ljubljana kot njegova pravna naslednica. Sodišče prve stopnje je zato v izpodbijanem sklepu sicer pravilno ugotovilo, da s tožečo stranko (zaradi njenega prenehanja) pravdnega postopka ni mogoče nadaljevati, zmotno pa je sklepalo, da te pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti.

Prvi odstavek 215. člena ZPP določa, kdaj se nadaljuje postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 212. člena ZPP. To določilo predvsem ne predvideva, da v teh primerih sodišče samo nadaljuje pravdni postopek, toda če se je sodišče prve stopnje v tem konkretnem primeru že odločilo, da na lastno pobudo ukrene nekaj za nadaljevanje prekinjenega postopka, ne bi smelo ravnati tako kot je, torej ne bi smelo tožbe zavreči iz razlogov navedenih v 83. členu ZPP. Moralo bi postopati po prvem odstavku 215. člena ZPP in pozvati pravnega naslednika tožeče stranke, da prevzame pravdo. Ker tožeča stranka nima univerzalnega pravnega naslednika (prenehala je namreč zaradi stečaja), ima pa singularnega pravnega naslednika vtoževane sporne terjatve (s to okoliščino je sodišče bilo seznanjeno), bi moralo sodišče prve stopnje pozvati le-tega (Sklad za razvoj Republike Slovenije), da pravdo prevzame. Prvi odstavek 215. člena ZPP se namreč ne nanaša le na univerzalne pravne naslednike pravne osebe, pač pa velja tudi za singularne pravne naslednike pravne osebe (če jih ima), ki je tekom pravde prenehala obstojati zaradi zaključka stečaja.

S tem ko sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno s prvim odstavkom 215. člena ZPP, je tožeči stranki oziroma njenemu pravnemu nasledniku vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, katero pritožnica, ki je s pritožbo tudi prevzela pravdo, uveljavlja. Zaradi tega je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek na podlagi 3. točke 380. člena ZPP.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 212, 212/3, 215, 215/1, 212, 212/3, 215, 215/1. ZPPSL člen 99, 99/1, 99/5, 99, 99/1, 99/5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NzU1NQ==