<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 45/98

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1998:I.CP.45.98
Evidenčna številka:VSL41386
Datum odločbe:21.01.1998
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:stvarna pristojnost

Jedro

Premoženjski spori med zakonci o skupnem premoženju so spori iz družinskih razmerij, za sojenje v katerih so pristojna okrožna sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se za sojenje v tem sporu določi Okrožno sodišče v Kranju.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke, da naj se zadeva odstopi v sojenje stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani ter je odločilo, da je Okrajno sodišče v Ljubljani stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi.

Tožeča stranka se pritožuje zoper ta sklep, ker misli, da je bila zaradi dolgotrajnosti tega postopka upravičena, glede na novi zakon o sodiščih, ponovno oceniti vrednost spornega predmeta na 5,000.000,00 SIT. Višjemu sodišču predlaga, da naj izpodbijani sklep spremeni in ugodi predlogu za odstop zadeve Okrožnemu sodišču v Ljubljani oziroma ga razveljavi ter zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje.

Na pritožbo je dal toženec odgovor na pritožbo, ki ga višje sodišče ne more upoštevati, ker v postopku s pritožbo zoper sklep ni dopusten (določilo 381. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje se strinja z razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je odločilna vrednost spornega predmeta, ki ga je tožnica navedla v tožbi in je tudi zaradi kasnejše razširitve svojega tožbenega zahtevka, še na stanovanje v Ljubljani niti ni točno znova opredelila. Za zvišanje vrednosti spornega predmeta med pravdo zato tudi sodišče druge stopnje ne vidi nobene zakonite podlage niti v določbah zakona o sodiščih (Ur. l. RS št. 19/94), na katerega se sicer posplošeno sklicuje tožnica v zvezi s tem svojim zgrešenim stališčem.

Ob obravnavanju pritožbe tožeče stranke, pa je moralo sodišče druge stopnje vendarle tudi po uradni dolžnosti ocenjevati ali je za sojenje v tej zadevi stvarno pristojno okrajno sodišče in ne morebiti, iz sicer drugih razlogov, ki bodo še navedeni, okrožno sodišče. Vsako sodišče mora namreč med postopkom ves čas paziti po uradni dolžnosti na stvarno pristojnost (prvi odstavek 17. člena ZPP). Podana je absolutna bistvena kršitev postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP, če sodi nepristojno okrajno sodišče v zadevi za katero je stvarno pristojno okrožno sodišče ter v nepravi sestavi.

Sodišče druge stopnje misli, da je za sojenje v tem sporu pristojno okrožno sodišče na katerega območju ima toženec stalno prebivališče, kar je na podlagi podatkov, ki so v spisu Okrožno sodišče v Kranju, ker toženec prebiva v Kranjski gori.

Za odločitev o stvarni pristojnosti sodišč so pomembne določbe Zakona o sodiščih, ki so pričele veljati s 4.1.1995, v konkretni zadevi zlasti določilo 2. točke II. odst. 101. člena tega zakona, da so okrožna sodišča pristojna za sojenje o sporih o družinskih razmerjih, razen v sporih o preživljanju. Okoliščina, da gre v obravnavanem primeru za premoženjski spor zato ni odločilna, kot tudi ni, ko gre za izključno pristojnost okrajnih sodišč v (premoženjskih) sporih o zakonitem preživljanju, če se ne rešujejo skupaj z zakonskimi spori, ali skupaj s spori o ugotavljanju ali izpodbijanju očetovstva.

Splošnejša pravila o delitvi stvarne pristojnosti v premoženjskih sporih po vrednosti spornega zahtevka, kar je prvo sodišče štelo tako kot pritožnica za odločilno, po mnenju sodišča druge stopnje zato ne pridejo v poštev, ne glede na premoženjsko naravo tega spora (podobno kot v primeru sporov o pravicah intelektualne lastnine). Spori iz družinskih razmerjih namreč zadevajo, po prepričanju pritožbenega sodišča, vsa razmerja zakoncev, ki so urejena z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, med katera spadajo tudi premoženjske pravice zakoncev glede njunega skupnega premoženja, ker v drugih premoženjskopravnih predpisih ta vprašanja niti niso urejena (n.pr. z Zakonom o temeljnih lastninsko-pravnih razmerjih).

Posledica teh ugotovitev je, da mora sodišče druge stopnje odločiti o stvarni pristojnosti in zato tudi o krajevni pristojnosti sodišč s svojega območja, za sojenje v tej zadevi tudi ob obravnavanju pritožbe tožnice, ker o tem ni odločalo pravilno, kot je bilo obrazloženo, že sodišče prve stopnje. Napačni sklep je spremenilo na podlagi določila 3. točke 380. člena ZPP. Za odločanje o sporih o pristojnosti med okrajnimi oziroma okrožnimi sodišči so tudi sicer pristojna višja sodišča iz njihovega območja (2. točka 104. člena Zakona o sodiščih).

 


Zveza:

ZS člen 101, 101/2-2, 101, 101/2-2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NzI2OQ==