<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 764/97

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1997:I.CP.764.97
Evidenčna številka:VSL41312
Datum odločbe:17.09.1997
Področje:DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
Institut:delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo

Jedro

Če gre za spor o predmetu delitve, je treba postopek za delitev stvari in skupnega premoženja prekiniti ne glede, ali gre za spor o dejstvih ali za spor o uporabi prava.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v točki 1, v točkah 4 in 5 pa, kolikor se nanaša na nasprotnega udeleženca S. K., in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da so skupno premoženje udeležencev 2 avtobusa in tovorno vozilo, pri čemer so v sklepu zapisani natančni podatki o vseh treh vozilih. Nepravdni postopek je prekinilo. Napotilo je na pravdo predlagateljico zaradi ugotovitve, da spada v skupno premoženje še 17.000 DEM gotovine, nasprotnega udeleženca pa zaradi ugotovitve, da je njegov delež na skupnem premoženju večji kot ena polovica. Odločilo je, da sta oba dolžna tožbo vložiti v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa. Ugotovilo je, da je v zvezi s skupnim premoženjem spor le glede pravnega vprašanja, zato je o tem samo odločilo. Glede deleža na skupnem premoženju je na pravdo napotilo nasprotnega udeleženca, ki je zatrjeval večji delež kot 1/2. Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec v izreku pod točkami 1, 2 in 4, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in navaja: Pritožnik se ne strinja, da so vozila, oziroma kupnina, ki jo je prejel pritožnik za avtobus TAM 260 A, skupno premoženje obeh udeležencev. Vozila so bila pridobljena na podlagi odkupov, leasinga, oziroma kreditnih pogodb od podjetja SGP K., kjer je bil pritožnik prej zaposlen. Vozila je pridobil kot samostojni podjetnik za opravljanje dejavnosti, za katero je bil registriran in sicer kot osnovna sredstva za samostojno podjetništvo. Vprašljivo je, ali so lahko navedena vozila skupno premoženje.

Na pritožbo je predlagateljica odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Izrek pod točko 1 je enak izreku ugotovitvene sodbe, sodbe pa je mogoče izdajati le v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje tudi procesnopravne podlage za tako odločitev ni navedlo. Sodišče prve stopnje je sicer citiralo določbe 118. člena ZNP, vendar te določbe ne dajejo sodišču podlage za odločitev, kakršno je sprejelo. V 2. odst. 118. člena ZNP je določeno, da sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Sodišče prve stopnje ta odstavek razlaga v povezavi s 3. odstavkom istega člena tako, da je prekinitev potrebna le, če gre za spor o dejstvih. Celo če bi šteli, da v obravnavanem primeru ne gre za spor o dejstvih, ampak gre samo za uporabo prava, to še ne pomeni, da sme nepravdno sodišče sprejemati odločitve o obsegu skupnega premoženja. Kot rečeno je to stvar pravdnega postopka, pa tudi sicer 2. odst. 118. člena ZNP govori le o sporu, ne da bi bilo posebej rečeno, ali gre v sporu za pravno ali dejansko vprašanje. Ko 3. odst.

istega člena govori o napotitvi po določbah 9. in 10. člena ZNP, je treba to razumeti tako, da se mora nepravdni postopek prekiniti, kakor hitro je spor, ne da bi bilo treba ugotavljati, ali gre za spor o dejstvih ali o pravu. Na tako razlago kaže tudi ureditev zapuščinskega postopka, ki je tudi nepravdni postopek. Po 212. členu Zakona o dedovanju se namreč zapuščinska obravnava prekine, bodisi da gre za spor o pravu bodisi za spor o dejstvih, če je sporen obseg zapuščine. Gre torej za podobno situacijo kot v obravnavanem primeru, ko je sporen obseg skupnega premoženja. Glede na vsebino in namen postopka za delitev stvari in skupnega premoženja pa je tudi razumljivo, da morajo biti najprej pravnomočno ali nesporno ugotovljeni obseg in deleži - šele potem je mogoča delitev.

Pravnomočno je lahko ugotovljeno le s sodbo, nesporno pa med strankami, ne pa s sklepom nepravdnega sodišča.

Odločitev pod točko 1 je bilo zato treba razveljaviti, v zvezi s tem pa tudi odločitev pod točko 4, točko 5 pa, kolikor gre za nasprotnega udeleženca. Pritožba sicer izrecno ne napada odločitve pod točko 5, vendar pa so točke 1, 4 in 5 povezane tako, da je zaradi razveljavitve pod točko 1 in 4 treba razveljaviti tudi 5. točko, kolikor se nanaša na nasprotnega udeleženca. Odločitev pod točko 2 se nanaša na prekinitev postopka. Tudi če je ta prekinjen samo zaradi predlagateljice, velja za oba, zato ni razlogov za razveljavitev odločitve pod točko 2. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo gornje upoštevati in imeti pred očmi tudi to, da so predmet delitve lahko le stvari, ne pa denar, ki je generična stvar in ga je torej mogoče iztožiti. Prav tako ne morejo biti predmet delitve stvari, ki so prodane in niso več v posesti udeležencev. Zato bo prez ponovno odločititvijo treba s strankama razčistiti tudi ta vprašanja.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu člena 370/1 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP.

Ker postopek še ni končan, bo o stroških v zvezi s pravnim sredstvom odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 187, 187/1, 187, 187/1. ZNP člen 9, 9/1, 9/2, 118, 118/2, 9, 9/1, 9/2, 118, 118/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NzE0Mw==