VSL sklep I Cp 531/97

Jedro

Za odločanje v sporu o članstvu v lovski družini je po uveljavitvi zakona o socialnih in delovnih sodiščih, ki je razveljavil zakon o samoupravnih sodiščih, glede na določbo 58. čl. zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč, pristojno redno sodišče, saj je tak spor mogoče opredeliti kot spor iz drugih civilnopravnih razmerij.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje, ker predmetna zadeva ne spada v sodno pristojnost, in je tožbo zavrglo. Ugotovilo je, da ne gre za civilnopravni spor po 1. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in da je treba šteti, če so pri lovstvu res odpravljena samoupravna sodišča, da gre za upravni postopek in nato tudi za upravni spor, ne pa za pristojnost rednega sodišča.

Proti sklepu se je pritožil tožnik. Izpodbija ga iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da bi tudi sam želel, da bi se o njegovem zahtevku odločalo v upravnem postopku po 2. odst. 57. čl. Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (v nadaljevanju zakon o lovu), saj z uveljavitvijo Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ko ni več samoupravnih sodišč, občani nimajo več sodne zaščite. Lovska družina jih lahko neutemeljeno izključi ali ne sprejme v članstvo, čeprav gre lahko pri tem za kršitev ustavnih človekovih pravic v demokratični pravni državi. Meni, da bi bilo potrebno 1. čl. ZPP širše razlagati glede na novo ustavo in ker številni zakoni še niso usklajeni z njo. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Tožnik s tožbo zahteva, da se ugotovi, da je polnopravni član Lovske družine D. neprekinjeno od leta 1981 dalje in da ga je tožena stranka dolžna vpisati v članski seznam v 15 dneh. Gre torej za spor o članstvu v lovski družini. Za reševanje takšnih sporov je po 59. čl.

Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč pristojno samoupravno sodišče pri Zvezi lovskih družin. Po uveljavitvi Zakona o socialnih in delovnih sodiščih je bil razveljavljen Zakon o samoupravnih sodiščih, zato tožnik pravnega varstva v smislu preje citiranega člena ne more realizirati, čeprav mu prav ta člen daje pravico do sodnega varstva v primeru kršitve pravice po 58. čl., ki določa, da lahko vsak občan postane ob enakih pogojih član lovske družine po predpisih o članstvu v društvih in po splošnem aktu lovske družine. Glede na takšno zakonsko določbo pa ima tožnik po 23. čl. Ustave RS pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Ima torej ustavno pravico do sodnega varstva. Vprašanje ostane zato le katero sodišče je pristojno za reševanje njegove zadeve. Samoupravnih sodišč ni več, zadeva pa nedvomno ne spada v pristojnost delovnih in socialnih sodišč glede na določbe o njihovi pristojnosti. Pritožbeno sodišče tudi meni, da ne gre za pristojnost občinskega upravnega organa, saj se 9. čl. Zakona o društvih, ki ga citira sodišče prve stopnje, nanaša le na zadeve društev v medsebojnem razmerju, ne pa za razmerja med društvom in člani. Da ni predviden upravni postopek za predmetni spor, pa izhaja tudi iz same določbe preje citiranega 59. čl. "Zakona o lovu". Glede na določbo 2. odst. 157. čl. Ustave RS, ki določa, da kadar ni zagotovljeno sodno varstvo, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, pa zadeva tudi ne sodi v upravni spor, saj gre za spor o pravici do članstva v društvu, ki pa po Ustavi RS ni opredeljena kot človekova ustavna pravica.

Ugotoviti je zato potrebno ali je predmetni spor, spor iz civilnopravnega razmerja. Tožnik trdi, da je bil polnopravni član lovske družine in da ga je tožena stranka nezakonito črtala iz članstva, ter zahteva vpis v članstvo. Gre torej za spor o pravici tožnika biti član društva, ki mu jo daje zakon pod pogoji, ki jih zahteva zakon. Po mnenju pritožbenega sodišča gre med strankama za spor "iz drugih civilnopravnih razmerij" v smislu 1. čl. ZPP, za katerega je pristojno redno sodišče, saj je podana tudi osnovna značilnost civilnopravnega razmerja, to je prirejenost subjektov in enakopravnost subjektov na podlagi zakona oziroma že preje citiranega 58. čl. Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (SRS 25/76). Ker za tovrstni spor ne obstaja več po zakonu o samoupravnih sodiščih pristojno sodišče, ima pa tožnik ustavno pravico do sodnega varstva, ob dejstvu, da gre za "drug civilnopravni spor", je ob upoštevanju tudi načela presumirane pristojnosti rednega sodišča, šteti, da gre za spor, o katerem se odloča v pravdnem postopku. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje, da jo obravnava.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cp 256/93
• VSL sodba I Cpg 1102/2001
• VSK sklep I Cp 1712/2005