<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 473/96

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:1996:I.CP.473.96
Evidenčna številka:VSL41295
Datum odločbe:02.10.1996
Področje:denacionalizacija
Institut:pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa

Jedro

Čeprav je že predlagatelj glede na svoj položaj vedel, da lastnina gozda ni razlog za prenehanje službe, je grožnje z izgubo službe občutil kot pritisk, zlasti glede na prejšnje slabe izkušnje.

 

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vrnilo v last in posest parcelo št. 4093/291 gozd s površino 4 ha 23 a in 90 m2, vl.

št. 1039 k.o. L. Odločilo je, da bo po pravnomočnosti sklepa vpis v zemljiško knjigo izveden po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da je bila darilna pogodba med in Občinskim ljudskim odborom sklenjena zaradi grožnje v smislu 5. člena Zakona o denacionalizaciji in se zato omenjeno zemljišče vrne v last in posest.

Proti sklepu se pritožuje Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in navaja: Smisel denacionalizacije je poprava krivic. Pravna prednica predlagateljic se je odločila za podaritev nepremičnine iz ekonomskih razlogov. S tem se je razbremenila plačevanja davka in zagotovila svojemu možu, da je obdržal službo. V ponovljenem postopku še vedno ni pojasnjeno, v čem naj bi bila zvijača državnega organa. Splošne družbene razmere niso dokaz, da je bila nad posameznikom izvajana sila oziroma grožnja. Domnevna grožnja z izgubo službe ni pravna podlaga za vračanje gozdne parcele. Predlagateljice zatrjujejo nekonkretiziran političen pritisk. Hkrati trdijo, da se je mati s podaritvijo parcele razbremenila plačevanja davkov od gozda. Hkrati je možu zagotovila službo. Grožnja ali sila mora biti nedopustna in protipravna. Tudi če je sodišče sprejelo navedbe predlagateljic, pa je hkrati jasno, da sta oče in mati predlagateljic prav zaradi funkcije očeta vedela, da odvzem gozdne parcele po zakonu ni možen.

Oče predlagateljic je opravljal funkcijo javnega pravobranilca, zato je moral vedeti, da ženino lastništvo na gozdnem zemljišču ne bi bil razlog za prenehanje funkcije. Predlagateljice niso dokazale, da je njihova mati podarila nepremičnino zaradi zvijače državnega organa, ampak zaradi ekonomskih razlogov.

Predlagateljice so odgovorile na pritožbo in predlagale, da jo sodišče zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

V ponovljenem postopku je sodišče prve stopnje opravilo izčrpen dokazni postopek. Zaslišalo je predlagateljice, nato pa je ocenilo te dokaze skupaj z drugimi ter na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka prišlo do prepričanja, da je predlog utemeljen. Tako je sedaj odgovorjeno na vsa tista vprašanja, ki so v prvotnem postopku ostala odprta in ki so sicer nakazovala več možnosti za odločitev.

Sedaj je torej razjasnjeno, zakaj je bil gozd brez koristi in kako je bilo s plačevanjem davka. Dejansko stanje je tako popolno ugotovljeno in tudi materialno pravo - določbe 5. člena Zakona o denacionalizaciji - je prav uporabljeno. Bistvene kršitve določb postopka v pritožbi niso zatrjevano, pa tudi pri preizkusu sklepa po uradni dolžnosti jih pritožbeno sodišče ni našlo. Tako torej pritožbeno sodišče sprejema vse razloge sodišča prve stopnje in k tem razlogom glede na pritožbene trditve še dodaja: Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je šlo za psihičen pritisk na očeta predlagateljic, da naj njegova žena parcelo podari. Klican je bil na Službo državne varnosti in po ugotovitvah sodišča prve stopnje posebno intenzivna grožnja niti ni bila potrebna, ker je oče že pred tem imel slabe izkušnje, saj je takoj po vojni izgubil službo, odvzeto je bilo tudi premoženje, tako da je bila obravnavana parcela edino, kar je še ostalo. Poleg tega je takrat obstajala težnja, da čimveč gozdov preide v splošno ljudsko premoženje. V kolikor gre za davek, pa je bila korist zaradi tega, ker ga ni mati več plačevala, bistveno manjši, kot če bi izgubil službo. Torej ni šlo za ekonomske razloge kot trdi pritožba, ampak je šlo za psihičen pritisk na očeta predlagateljic, s tem pa na mater kot na lastnico. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, je namreč oče grožnjo z izgubo službe občutil kot pritisk. Zato ni sprejemljiva pritožbena trditev, da sta oče in mati glede na očetov položaj morala vedeti, da lastnina na gozdu ni razlog za prenehanje funkcije. V ponovljenem postopku, ki ga je sodišče prve stopnje opravilo, se je namreč izkazalo, da je oče že pred tem imel slabe izkušnje, torej izgubo službe in premoženja. V tem kontekstu je torej prepričljiva ugotovitev, da je grožnja delovala tako, da je bila sprejeta odločitev o podaritvi, čeprav starša tega v resnici nista hotela, ne glede na očetov položaj in izobrazbo. Ni se mogoče strinjati s pritožbo, da izpovedba predlagateljic ni konkretizirana. Opisale so namreč okoliščine, v katerih je družina živela in ravnanje državnih organov, vse skupaj pa je za konkretizacijo v obravnavani zadevi dovolj. Sicer pa pritožba kakih novih dokazov ne ponuja. Zvijače, ki jo pritožba omenja, pa predlagateljice ne zatrjujejo.

S tem je na bistvene pritožbene trditve odgovorjeno. Glede na povedano je bilo tako torej treba zavrniti pritožbo in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 368 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku).

 


Zveza:

ZDEN člen 5.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00Njc2Ng==