VSL sklep I Cp 533/95
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:1995:I.CP.533.95 |
| Evidenčna številka: | VSL41128 |
| Datum odločbe: | 28.06.1995 |
| Področje: | civilno procesno pravo |
| Institut: | vrnitev v prejšnje stanje - opravičen vzrok |
Jedro
Nenadna obolelost enega od dveh strankinih odvetnikov, do katere je prišlo zadnji dan pritožbenega roka, ni opravičen razlog za zamudo. Če ne drugega, bi pritožbo lahko vložil drug odvetnik.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Zoper ta sklep se iz vseh razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga spremembo. Zatrjuje, da zakon nikjer ne predpisuje, kateri dan pritožbenega roka mora stranka vložiti pritožbo. To pomeni, da jo lahko vloži tudi zadnji dan. Institut vrnitve v prejšnje stanje je predviden tudi za take primere, če nastopijo opravičljive ovire prav zadnji dan pritožbenega roka. Zmotno je stališče prvostopnega sodišča, da bi pritožbo lahko vložil odvetnik M. S. Zadevo je namreč vodil odvetnik D. D., ki je toženo stranko zastopal na narokih za glavno obravnavo. Razen tega odvetniku M. S. sodba prve stopnje nikoli ni bila vročena, zaradi česar ni mogel vložiti pritožbe.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je imela stranka za zamudo opravičen razlog (1. odst. 117. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Razlog pa je opravičljiv, če ni zakrivljen. Zato bi bila nenadna odvetnikova bolezen opravičen razlog za zamudo le, če ji ne bi konkuriral kak drug zakrivljen razlog.
V konkretnem primeru pa je šlo za tako konkurenco. Ne le, da bi odvetnik (za katerega veljajo strožja, profesionalna merila skrbnosti) lahko vložil pritožbo še predzadnji dan roka, ko je zaradi bolezni, ki se ga je takrat že lotevala, v pisarni opravil le nujne opravke. Pritožbo bi lahko vložil zlasti odvetnik M. S., ki ima pisarno skupaj s takrat obolelim odvetnikom in ki ga je tožena stranka prav tako pooblastila za zastopanje v tej zadevi. Pri tem ničesar ne spremeni dejstvo, da je zadevo vodil odvetnik D. D., prav tako pa tudi ne, da je bila sodba vročena le njemu. Če ima namreč stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se sodba vroči enemu izmed njih (1. odst. 138. člena ZPP). Če pa gre za pooblaščenca, ki je odvetnik, se vročitev lahko opravi celo tako, da se pisanje izroči osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni (139. člen ZPP).
Ker torej ni bilo opravičenega vzroka za zamudo pritožbenega roka, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
