VSL sklep I Cp 625/94

Jedro

Poleg primerov, ki so posebej določeni v Zakonu o pravdnem postopku, lahko sodišče odredi prekinitev postopka le ob okoliščinah iz 1., 2. in 3. točke 213. člena ZPP. V kolikor navedene okoliščine niso podane, pa sodišče ne more odrediti prekinitve postopka, čeprav sta obe stranki predlagali, naj sodišče počaka z reševanjem zadeve do vrnitve spisa z instance, ki se obravnava v sorodni zadevi. Prekinitev postopka namreč ni v dispoziciji strank.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravdni postopek prekinilo do vrnitve spisa P istega sodišča z Višjega sodišča v B.

Pri tem je ugotovilo, da sta se pravdni stranki na glavni obravnavi 31.1.1994 dogovorili, da se počaka z reševanjem te pravde do vrnitve spisa P istega sodišča, če med strankama ne bo prišlo do poravnave.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 353. člena ZPP ter predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V obrazložitvi pritožbe navaja, da gre v pravdnih zadevah P in P 2 za isto dejansko in pravno podlago, za isti historični dogodek prometne nezgode, v kateri sta bila oškodovanca tožnika. V konkretni zadevi pa ni podan noben razlog iz 212. ali 213. člena ZPP, ki bi imel za posledico prekinitev postopka. Med pravdnima strankama ni prišlo do dogovora o prekinitvi postopka in je tožena zavarovalnica ves čas vedela, da obstajata dva oškodovanca in je nevzdržno mnenje tožene stranke, da je tožnik v tej zadevi upravičen le do razlike med zavarovalno vsoto in dosojeno odškodnino v pravdi P. S prekinitvijo postopka so ustvarjene vse možnosti, da bo tožeča stranka iz zadeve P prišla do pravnomočne sodne odločitve, s katero bo lahko dosegla izplačilo celotne zavarovalne vsote, tožnik pa bo prišel v situacijo, ko postane izplačilo odškodnine sploh vprašljivo. Zato bi bilo potrebno predmetni pravdni postopek pospešiti, ne pa prekiniti, nato pa kvečjemu združiti obe pravdni zadevi v skupno obravnavanje. Tožnik še prosi, naj ga sodišče oprosti plačila sodnih taks za pritožbo, ker je mladoleten in brez vsakega premoženja ter ga preživljajo starši, ki imajo zelo nizke dohodke.

V odgovoru na pritožbo drugotožena stranka zavrača pritožbena izvajanja in poudarja, da je bilo na obravnavi 31.1.1994 dogovorjeno, da se počaka z reševanjem te pravde do vrnitve spisa P, ki se nahaja pri Višjem sodišču v B. Zato je nerazumljiva pritožba tožeče stranke, saj je prišlo do prekinitve postopka izključno na njeno željo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da so podani uveljavljani pritožbeni razlogi. Iz zapisnika o glavni obravnavi dne 31.1.1994 (list. št. 8) med drugim izhaja, da so stranke predlagale, da se z reševanjem te zadeve počaka do vrnitve pravdnega spisa tožeče stranke mladoletnega A. K. zoper obe toženi stranki, v kolikor med pravdnima strankama ne bo prišlo do predlagane poravnave. Sodišče prve stopnje je zato obravnavo preložilo za nedoločen čas. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje prekinilo pravdni postopek do vrnitve spisa P z Višjega sodišča v B., ter se pri tem le sklicevalo na navedeni dogovor strank na obravnavi 31.1.1994, kar tožeča stranka utemeljeno graja v pritožbi. Po sili zakona se postopek vselej prekine v primerih iz 212. člena ZPP. Poleg primerov, ki so posebej določeni v Zakonu o pravdnem postopku, pa lahko sodišče odredi prekinitev postopka le ob okoliščinah iz 1., 2. in 3. točke 213. člena ZPP. V kolikor navedene okoliščine niso podane, pa sodišče ne more odrediti prekinitve postopka, čeprav to predlagata obe pravdni stranki. Prekinitev postopka namreč ni v dispoziciji strank.

Ob takem stanju, in ko se sodišče prve stopnje sklicuje zgolj na dogovor strank, naj se počaka z reševanjem te pravde, pa ni bilo nobene zakonite podlage za prekinitev pravdnega postopka v obravnavani zadevi.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter v skladu z določilom 380 tč. 3 ZPP izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek. O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo, pa bo odločilo sodišče prve stopnje (1. odstavek 173. člena ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker v pritožbi in v odgovoru na pritožbo niso bili zaznamovani.

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list SR št. 1/91-I).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cpg 75/2005
• VSL sklep IV Cpg 98/2005
• VSL sklep IV Cpg 80/2005