<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 896/2009

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.896.2009
Evidenčna številka:VSL0052321
Datum odločbe:27.05.2009
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:zapuščinski postopek - spor o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica

Jedro

Pravica dediča, ki zahteva izločitev po 32. členu ZD, se v primeru spora o obsegu premoženja, ki se izloča, šteje za manj verjetno od pravice drugih dedičev, ki se z izločitvijo ne strinjajo.

ZD zapuščinskemu sodišču ne nalaga dolžnosti izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteti za manj verjetno.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in zakonito dedinjo M. P. napotilo na pravdo, da s tožbo proti zakonitim dedičem - zapustničini vnukinji A. C. in zapustničinemu vnuku P. B. - uveljavlja zahtevek za ugotovitev, da v zapuščino ne spada premoženje, ki je rezultat prispevka in dela zakonite dedinje - zapustničine hčere M. P., in da uveljavlja denarno terjatev, ki jo ima zaradi oskrbovanja zapustnice. Hkrati ji je naložilo, da v roku 30 dni vloži ustrezno tožbo in o tem obvesti sodišče prve stopnje, sicer bo slednje nadaljevalo zapuščinski postopek ne glede na zahtevek dedinje, zaradi katerega jo je napotilo na pot pravde.

Zoper sklep se pritožuje dedinja M. P. V pritožbi navaja, da na podlagi 32. člena ZD uveljavlja svoj prispevek, ki ga je od 2002 do 2008 ustvarila z nego ter ostalim delom na domu. Ker sta vnuka B. in C. skušala njen delež razvrednotiti, je sodišču predlagala zaslišanje prič, katere sodišče prve stopnje ni zaslišalo. Dodatno predlaga zaslišanje nove priče J. J. Sodišče prve stopnje ji ni dalo možnosti, da odgovori na izjavi navedenih vnukov, v katerih je kopica neresnic. Ne strinja se, da jo je sodišče prve stopnje napotilo na pravdo kot manj verjetno stranko ter da dvomi v višino njenega deleža. V potrditev svojih trditev je predložila nove dokaze. Sodišču druge stopnje predlaga, da zasliši vse priče ter izda sklep, po katerem se dedni delež po njeni pokojni materi ukine, ker je delež njenega dela višji od ocenjene vrednosti dediščine.

Pritožba ni utemeljena.

Nobenega dvoma ni, da gre v konkretnem primeru med dediči, to je zapustničino hčerko in zapustničinima vnukoma, za spor o obsegu zapuščine, torej ali določeno premoženje spada v zapuščino ali ne. Zapustničina hči je namreč vložila izločitveni zahtevek za del zapustničinega premoženja. Trdi, da je del te zapuščine posledica njenega dela in vlaganj, zaradi česar je zapuščina vredna več, kot bi bila, če ne bi prišlo do vzdrževanja in vlaganj, in da je v času, ko je bila zapustnica bolna in manj zmožna skrbeti zase, zanjo skrbela. Njenega zahtevka zapustničina vnuka nista priznala. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi zapuščinskega postopka (1. točka 1. odstavka 212. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD).

Materialnopravno pa je pravilna tudi nadaljnja odločitev sodišča prve stopnje, da se na pravdo napoti dedinjo M. P. Sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (1. odstavek 213. člena ZD). Pravica dediča, ki zahteva izločitev po 32. členu ZD, se namreč v primeru spora o obsegu premoženja, ki se izloča, šteje za manj verjetno od pravice drugih dedičev, ki se z izločitvijo ne strinjajo. Nasprotne pritožbene navedbe tega stališča ne morejo omajati.

Pritožnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni zaslišalo predlaganih prič ter da ji ni dalo možnosti, da se izjavi o navedbah ostalih dedičev. ZD zapuščinskemu sodišču ne nalaga dolžnosti izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteti za manj verjetno. Pri presoji tega vprašanja zapuščinsko sodišče izhaja iz okoliščin konkretnega primera. Te so v obravnavani zadevi takšne, da utemeljijo zaključek, da je pritožničino pravico šteti za manj verjetno. Utemeljenost njenega zahtevka (po višini) pa bo presojalo pravdno sodišče v pravdnem postopku (seveda, če bo vložila ustrezno tožbo), v katerem bo pritožnica imela možnost predložiti vse dokaze in predlagati zaslišanje željenih prič.

Glede na navedeno, in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zakonite dedinje M. P. zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.

 


Zveza:

ZD člen 32, 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NTQyNA==