VSL sklep I Cp 483/2009

Jedro

Kadar toženec/dolžnik ponovno moti posest, potem ko je bilo prejšnje posestno stanje že vzpostavljeno na način, ki se v bistvenem ne razlikuje od prejšnjega motenja, lahko predlaga upnik v roku 30 dni na podlagi istega izvršilnega naslova izdajo novega sklepa o izvršbi. To hkrati pomeni, da tožnik/upnik nima na izbiro kakšne druge sodne zaščite pred ponovnim motenjem posesti.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se tožba zavrže.

Tožnika morata tožencu v 8 dneh plačati 1.270,33 EUR pravdnih stroškov.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje:

1. ugotovilo, da je toženec motil tožnika v posesti podstrešja nad sanitarijami..., tako da je v maju 2004 odstranil lesene stopnice, ki so povezovale ta prostor podstrešja s podstrešjem nad kletjo in med tema dvema deloma podstrešja zgradil zid, tako da je v celoti zaprl prehod med njima in s tem tožnikoma onemogočil dostop na podstrešje nad sanitarijami,

2. tožencu naložilo, da mora vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da bo odstranil del zidu, ki razmejuje podstrešje in vrnil lesene stopnice,

3. tožencu v bodoče prepovedalo posegati s takšnimi ali podobnimi ravnanji v posest tožnikov,

4. dovolilo spremembo tožbe,

5. tožencu naložilo, da mora tožnikoma v 8 dneh povrniti 1.001,36 EUR pravdnih stroškov.

Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki pritožbenega predloga ne poda. Zaradi narave odločitve sodišče pritožbenih navedb ne bo povzemalo.

Pritožba je bila vročena tožnikoma, ki nanjo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali je o tožbenem zahtevku, ki ga obravnava, že bilo razsojeno. V tej zadevi tožnika v tožbi že sama pojasnita, da je toženec "ponovil motilno dejanje" (listovna št. 2 v spisu) ter da je motilno dejanje podobno kot v zadevi opr. št. P 160/2000. To potrjuje tudi toženec.

Pritožbeno sodišče je natančno pregledalo izreka in obrazložitvi obeh sklepov ter ugotavlja, da se tožbeni zahtevek v tej zadevi nanaša na takšno ali vsaj v bistvenem podobno motenje posesti kot zahtevek (in izrek sodne odločitve) v zadevi opr. št. P 160/2000, rezultat motenja pa je v obeh primerih popolnoma enak - onemogočenje dostopa na podstrešje nad sanitarijami.

S sklepom P 160/2000 je sodišče namreč kot bistveno:

1. ugotovilo, da je toženec motil tožnika v posesti podstrešja nad sanitarijami..., tako da je s tramom in zabojem, na katera je naložil strešno opeko, zaprl manjša kovinska vrata... in s tem tožnikoma onemogočil dostop na podstrešje nad sanitarijami,

2. tožencu naložilo, da mora vzpostaviti prejšnje posestno stanje...

3. tožencu v bodoče prepovedalo s takšnimi ali podobnimi ravnanji posegati v posest tožnikov.

Iz trditev v tožbi tudi izhaja, da je bila na podlagi prejšnjega sklepa (torej sklepa P 160/2000-25 z dne 5.2.2002) opravljena vzpostavitev v prejšnje stanje, saj tožnika trdita, da sta imela sporne prostore z izjemo motilnega ravnanja v letu 2000 ves čas v nemoteni posesti.

Kadar toženec/dolžnik ponovno moti posest, potem ko je bilo prejšnje posestno stanje že vzpostavljeno (bodisi prostovoljno bodisi v izvršilnem postopku) na način, ki se v bistvenem ne razlikuje od prejšnjega motenja, lahko predlaga upnik v roku 30 dni v skladu z določbo 229. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju na podlagi istega izvršilnega naslova izdajo novega sklepa o izvršbi, takšno možnost mu namreč daje odločitev sodišča, da se tožencu v bodoče prepoveduje posegati v posest tožnikov s takšnimi ali podobnimi ravnanji. To pa tudi pomeni, da tožnik/upnik nima na izbiro kakšne druge sodne zaščite pred ponovnim motenjem posesti. Nove tožbe zaradi motenja posesti ne more (uspešno) vložiti ob vsakem ponovnem motenju, saj bi bilo ponovno razpravljanje o enakovrstnem motenju "bis in idem", torej obravnavanje zadeve, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno (primerjaj: Nikola Gavella, Stvarno pravo, Informator Zagreb, 1998, str. 185) in glede katere že obstaja izvršilni naslov.

Zaradi opisanega je višje sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 354. člena v zvezi z 12. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in tožbo zavrglo.

Ker po spremembi tožbe tožnika z zahtevkom nista uspela, morata tožencu v skladu z določbo 1. odstavka 154. člena ZPP povrniti potrebne (155. člen ZPP) pravdne stroške, ki jih je višje sodišče na podlagi toženčevega stroškovnika (priloga B 5 ter list. št. 48 v spisu) in v skladu z Odvetniško tarifo ter Zakonom o sodnih taksah odmerilo na 1.270,33 EUR.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 2413/93
• VSM sklep Cp 1363/97
• VSK sklep I Cp 558/2006