VSL sklep I Cp 869/2009

Jedro

Za odločitev o vknjižbi je odločilna parcelna številka, ki označuje nepremičnino, in ne vložna številka.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje ter se hkrati dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru in sklep zemljiškoknjižnega referenta z dne 26.7.2006 spremenilo tako, da je na podlagi pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. P 378/91 z dne 3.3.1994, izročilne pogodbe z dne 27.11.1985 in sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. D 109/88 z dne 6.7.1999, pri nepremičninah parc. št. 901/10, 904/1 in 905/1 k.o...., dovolilo vknjižbo lastninske pravice na predlagateljici, pri vsaki do 1/6 celotne nepremičnine. Hkrati je sodišče prve stopnje odredilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa in vpis zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožujejo A. D., T. D. in N. K. (dediči po pok. At. D., ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik nepremičnin, pri katerih sta predlagateljici predlagali vknjižbo lastninske pravice). Uveljavljajo pritožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da se vpis ne opravi, podrejeno pa vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajajo, da zemljiškoknjižni sodnik ni pravilno ugotovil ključnega dejstva, in sicer, kdaj so bile parc. št. 901/10, 904/1 in 905/1, vse k.o. ..., vpisane v vl. št. 1602 k.o. ... oziroma ali so bile v času izdaje sklepa o dedovanju in sodbe, na katerih temelji izpodbijani vpis, še vpisane v vl. št. 19 k.o. .... Pojasnjujejo, da so bile navedene parcele v letu 1985, še za časa življenja izročevalke, vložene v komasacijski sklad ter da so bile v času izdaje sklepa o dedovanju in sodbe, na katerih temelji izpodbijani vpis, že vpisane v vl. št. 1602 k.o. .... Nadalje navajajo, da je zemljiškoknjižni sodnik zmotno uporabil materialno pravo, saj sodba po preteku desetih let od njene pravnomočnosti ni več izvršilni naslov, ker judikatne terjatve zastarajo v desetih letih. Menijo, da je podana tudi bistvena kršitev določb postopka, saj izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih glede veljavnosti pravnega naslova - že omenjene sodbe. Poleg tega pa jim zemljiškoknjižni sodnik ni vročil ugovora predlagateljic, zato se niso mogli pravočasno izjaviti o svojih stališčih.

Pritožniki so dne 22.1.2009, že po poteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe (2. odstavek 159. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1 - Ur. l. RS, št. 58/03, 45/08, 28/09), ki se je iztekel dne 12.1.2009 (izpodbijani sklep je bil pritožnikom vročen 27.12.2008), vložili dopolnitev pritožbe, s katero so sodišču predložili še dodatne listine. Ker pritožbeno sodišče v skladu z 2. odstavkom 161. člena ZZK-1 pri odločanju upošteva samo pravočasno vložene pritožbe, pritožbeno sodišče te dopolnitve ni upoštevalo.

Predlagateljici sta po svojem pooblaščencu na pritožbo odgovorili. Menita, da je pritožba neutemeljena, zato predlagata njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 - 45/08, v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP - Ur. l. SRS, št. 30/86 s spremembami).

Izpodbijana vknjižba lastninske pravice temelji na izročilni pogodbi z dne 27.11.1985 (priloga A/3), pravnomočni sodbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Domžalah, opr. št. P 378/91 z dne 3.3.1994 (priloga A/4) in na pravnomočnemu sklepu o dedovanju Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. D 109/88 z dne 6.7.1999 (priloga C/2). Pritožba sicer pravilno navaja, da so bile nepremičnine parc. št. 901/10, 904/1 in 905/1, vse k.o...., ki so bile v času sklenitve izročilne pogodbe z dne 27.11.1985 vpisane v vl. št. 19 k.o. ..., v času izdaje omenjene sodbe z dne 3.3.1994 in sklepa o dedovanju z dne 6.7.1999 že vpisane v vl. št. 1602 k.o. .... Nepremičnine parc. št. 901/10, 904/1 in 905/1 k.o. ... so se namreč odpisale od vl. št. 19 in pripisale k vl. št. 1602 k.o. ... dne 5.7.1989, kot to izhaja iz zgodovinskih izpiskov za navedene nepremičnine. Vendar pa vložna številka, v kateri so oziroma so bile vpisane nepremičnine, pri katerih je dovoljena izpodbijana vknjižba lastninske pravice, za odločitev v tej zemljiškoknjižni zadevi ni odločilna. V zemljiško knjigo se vpisujejo nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Nepremičnine, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, so: zemljiška parcela in objekt oziroma njegov posamezen del, če zakon določa, da je lahko samostojen predmet stvarnih pravic (11. člen ZZK-1). Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami (1. odstavek 18. člena Stvarnopravnega zakonika - Ur. l. RS, št. 87/02; SPZ). V skladu z navedenimi zakonskimi določili je torej za odločitev o vknjižbi odločilna parcelna številka, ki označuje nepremičnino, in ne vložna številka, kot to meni pritožba. Predmet izročilne pogodbe z dne 27.11.1985, sklenjene med M. D. in At. D., so (tudi) nepremičnine parc. št. 901/10, 904/1 in 905/1 k.o. ..., pri katerih sta predlagateljici predlagali vknjižbo lastninske pravice. Navedena izročilna pogodba pa je bila z že omenjeno sodbo z dne 3.3.1994 razveljavljena v korist predlagateljic, in sicer do 1/6 v korist vsake od njiju. Izročilna pogodba je bila torej razveljavljena do 1/6 v korist vsake od predlagateljic tudi glede nepremičnin, ki so predmet tega zemljiškoknjižnega postopka. Z že omenjenim sklepom o dedovanju z dne 6.7.1999 po pok. M. D. pa je vsaka od predlagateljic dedovala to 1/6 nepremičnin, ki so bile predmet izročilne pogodbe, ki je bila v višini teh deležev razveljavljena. Iz omenjene sodbe in sklepa o dedovanju jasno izhaja, da se omenjeni sodni odločbi nanašata na vse nepremičnine, ki so bile predmet izročilne pogodbe, torej tudi na parc. št. 901/10, 904/1 in 905/1 k.o. ..., kot je to ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče se tako strinja s sodiščem prve stopnje, da so v tej zemljiškoknjižni zadevi izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZZK-1 v 148. členu določa za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo.

Terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, res zastarajo v desetih letih (1. odstavek 356. člena Obligacijskega zakonika - Ur. l. RS, št. 83/01, 40/07; enako je določal tudi 1. odstavek 379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - Ur. l. SFRJ, št. 29/78 s spremembami; ZOR), kot to navaja pritožba. Vendar pa se navedeno zakonsko določilo nanaša na izvršitev pravnomočne sodne odločbe v izvršilnem postopku (glej 11. točko 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami; ZIZ) in ne na zemljiškoknjižni postopek, kot to zmotno meni pritožba. S sodbo, na kateri temelji izpodbijani vpis, pa tudi sicer ni ugotovljena nobena terjatev, pač pa ta sodba, kot že povedano, delno razveljavlja izročilno pogodbo.

Pritožba sicer pravilno navaja, da pritožnikom ni bil vročen ugovor predlagateljic zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta, ki bi jim v skladu s 3. odstavkom 157. člena ZZK-1 moral biti. Vendar pa navedeno ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka, niti ne kršitve določb postopka, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (339. člen ZPP v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP), saj ZZK-1 ne predvideva odgovora na ugovor, pritožniki pa so imeli možnost izjaviti se o predlaganem vpisu v pritožbi.

Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 in 37. členom ZNP), je v skladu z 2. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2156/99
• VSK sklep I Cp 1269/2006
• VSK sklep II Cpg 269/2005