zapri pomoč

pomoč

Za pomoč pri uporabi spletnih strani sodstva se obrnite na:

pomembno

zapri pomembno

Zaradi razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije za obdobje 30 dni, je 19.10.2020 predsednik Vrhovnega sodišča izdal odredbo o posebnih ukrepih iz 83. člena Zakona o sodiščih. V tem času procesni in materialni roki tečejo, sodišča pa opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje.

Opozarjamo pa, da razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:

  • vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
  • za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Na sodišče lahko pridejo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk.

pomembno

zapri pomembno

Zaradi razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije za obdobje 30 dni, je 19.10.2020 predsednik Vrhovnega sodišča izdal odredbo o posebnih ukrepih iz 83. člena Zakona o sodiščih. V tem času procesni in materialni roki tečejo, sodišča pa opravljajo naroke in druga procesna dejanja, odločajo in vročajo sodna pisanja v vseh zadevah, v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil Nacionalnega instituta za javno zdravje.

Opozarjamo pa, da razen v nujnih zadevah, ki jih določa tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih, stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe:

  • vloge vlagajo le po pošti ali preko portala eSodstvo v postopkih, kjer je to omogočeno,
  • za komunikacijo s sodišči uporabljajo objavljene elektronske naslove in telefonske številke v času uradnih ur.

Na sodišče lahko pridejo stranke, njihovi pooblaščenci in druge osebe, ki niso vabljene, samo v času uradnih ur ob predhodni najavi, ki se dogovori preko objavljenih elektronskih naslovov ali telefonskih številk.


vsebine po meri

zapri sistemska obvestila

Izberi rubriko

Skupine uporabnikov

Izberite skupino, ki najbolj ustreza vašemu profilu, oziroma obkljukajte tiste rubrike, katere želite spremljati.

Orodje "Vsebine po meri" vam omogoča, da na vstopni strani spremljate le tiste vsebine, ki vas zanimajo. Posamezne rubrike, ki jih boste izbrali, vas bodo na strani pričakale vsakič, ko jo boste obiskali. Osebne nastavitve lahko s klikom na gumb "vsebina po meri" v orodni vrstici kadarkoli spremenite.

Nekatere rubrike bodo prikazane le v primeru, če je vsebina smiselna za prikaz na posameznem sodišču. Na primer: rubrika Zemljiška knjiga bo vidna le na vstopnih straneh okrajnih sodišč ...

VSL0053000

Odločba:VSL sklep II Cp 859/2009
 ECLI:
Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
Datum seje senata:17.06.2009
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ARBITRAŽNO PRAVO
Institut:dogovor o arbitraži - pristojnost sodišča
Zveza:ZPP člen 469a, 469a/1, 2, 2/2, 288, 288/1, 288/2, 339, 339/1, 453, 453/1. ZPP člen 469a, 469a/1, 2, 2/2, 288, 288/1, 288/2, 339, 339/1, 453, 453/1. ZArbit člen 50, 50/1, 50/2, 50/3.
JEDRO:
Leta 1995 veljavni ZPP ni dopuščal priložnostne arbitraže, ampak samo stalno. 

IZREK:
Pritožbi se ugodi.
Izpodbijani sklep se v 1. in 2. točki spremeni tak, da se zavrne ugovor tožene stranke o tem, da ni podana sodna pristojnost.
V 3. točki se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo. 

OBRAZLOŽITEV:
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tem sporu. Razveljavilo je v postopku opravljena dejanja, prav tako pa sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 1999/11464 z dne 17.2.2000 v 1. in 3. točki izreka, in tožbo zoper S. O. zavrglo. Tako je odločilo, potem ko je ugotovilo, da je bil med pravdnimi strankami sklenjen arbitražni dogovor, zaradi česar ni sodne pristojnosti.
Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in predlaga razveljavitev sklepa. Kot bistveno navaja, da v zadevi ni takega spora, o katerem bi morala odločati arbitraža. Tožena stranka bi le še v ugovoru zoper sklep o izvršbi v letu 1999 lahko ugovarjala, da ni pristojno sodišče, pač pa arbitraža. Sicer pa je ZPP, ki je veljal v času sklenitve najemne pogodbe, dopuščal le pristojnost stalne arbitraže.
Na pritožbo je toženka odgovorila in predlagala zavrnitev le-te.
Pritožba je utemeljena.
Dogovor o arbitraži je bil sklenjen 27.6.1995 (priloga A9), torej v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 - ZPP/77 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, se glede na 50. člen Zakona o arbitraži, ki je začel veljati 9.8.2008, veljavnost arbitražnih sporazumov, sklenjenih pred njegovo uveljavitvijo, presoja po doslej veljavnih postopkih. Postopki, ki potekajo pred sodiščem na dan uveljavitve tega zakona, se nadaljujejo po doslej veljavnih predpisih. 469.a člen ZPP/77 je imel takole določbo: "Spore brez mednarodnega elementa o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, lahko stranke predložijo stalnim razsodiščem pri gospodarskih zbornicah in drugih z zakonom določenih organizacijah, če zakon ne določa, da odločajo o posameznih vrstah sporov izključno druga sodišča. Pristojnost razsodišč v drugih primerih se sme določiti samo z zakonom".
Pritožba ima tako prav, da ZPP/77 ni dopuščal priložnostne arbitraže, pač pa le stalno (tako tudi Uvodne določbe k Zakonu o pravdnem postopku, tretja dopolnjena izdaja, Časopisni zavod Uradni list RS, Ljubljana 1990, dr. Wedam Lukić, stran 30; enako tudi Zakon o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili dr. Aleša Galiča in prof. dr. Lojzeta Udeta, ista založba, Ljubljana 2003, stran 104). Ugovor tožene stranke tako ni utemeljen, kajti dogovor o priložnostni arbitraži, ki izhaja iz najemne pogodbe, je neveljaven. Za spor je pristojno redno sodišče. Vprašanje, ali je bil ugovor podan v roku, zato ni več pomembno.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep v tč. 1 in 2 spremenilo tako, da je ugovor zavrnilo (prim. 1. in 2. odstavek 288. člena ZPP in 3. odstavek 365. člena ZPP), sklep o zavrženju tožbe pa je razveljavilo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 2. člena ZPP, kajti sodišče je odreklo odločitev o zahtevku, za katerega je pristojno, pritožba pa to uveljavlja. Pritožbeno sodišče te kršitve ne more samo odpraviti, kajti sodišče prve stopnje bo moralo o stvari meritorno odločiti (1. odstavek 354. člena ZPP).
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. točki 165. člena ZPP. 

Argumentov ne gre šteti, vendar jih je treba tehtati.
Argumenta non sunt numeranda, sed ponderanda.