VSL sklep I Cp 751/2009

Jedro

V določbi 1. odstavka 105. člena ZUreP je sicer res določeno, da za razlaščeno zemljišče pripada lastnikom ustrezna odškodnina oz. enakovredna nadomestna nepremičnina, kar pomeni, da v zakonu ni določena prioriteta. Vendar pa pritožbeno sodišče sodi, da je sodišče dolžno v primeru, ko možnost zamenjave zemljišča obstaja, razlaščeni lastnik pa izkaže upravičen interes po nadomestnem zemljišču, ugotoviti tudi možnost zamenjave zemljišč.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo odškodnino za razlaščena zemljišča parc. št. 762/6, 1303/4, 1312/2 in 1318/4 k.o. S., prej v solasti M. A. in M. D., vsakega do 1/2, v znesku 7.685,23 EUR. Navedeno odškodnino je dolžna predlagateljica nakazati nasprotnima udeležencema vsakemu do 1/2 v roku 30 dni.

Proti navedenemu sklepu sta vložila pritožbo nasprotna udeleženca. V pritožbi pojasnjujeta, da sta ves čas postopka zahtevala, da se jima za razlaščeno zemljišče dodeli nadomestni sorazmerni del zemljišča, in sicer del nepremičnine parc. št. 765/12 k.o. S., katere solastnik je predlagatelj Republika Slovenija. Na navedeni nepremičnini v delu, ki neposredno meji s parc. št. 765/14 in parc. št. 1303/1, nasprotna udeleženca že dve leti kosita travo. Nadalje pojasnjujeta, da predlagatelj v predlogu ni vztrajal, da za razlaščeno zemljišče izplača odškodnino v denarju, saj je tudi sam podal možnost, da se razlaščeni delež poplača z dodelitvijo nadomestnega zemljišča. Takšna odločitev bi bila vsekakor primerna glede na dejstvo, da se nasprotna udeleženca ukvarjata pretežno s kmetijsko dejavnostjo, zato imata interes in potrebo po nadomestnem zemljišču. Nobenega resnega in pravno utemeljenega razloga ni, da je sodišče izključno sledilo le predlogu predlagatelja, kateremu se z razlastitvijo ni poseglo v njegove pravice. Sodišče je dolžno enakovredno upoštevati pravice in koristi vseh udeležencev in slediti tudi predlogom in potrebam nasprotnih udeležencev po nadomestnem zemljišču še posebej, ker predlagatelj ni izključeval možnosti dodelitve nadomestnega zemljišča. Pritožnika zato vztrajata pri zahtevi, ki je pravno utemeljena in pravična, da se jima kot odškodnino za razlaščeno zemljišče dodeli enakovredno zemljišče v naravi. Pritožnika predlagata, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani nepravdni zadevi je sodišče prve stopnje na predlog predlagateljice Republike Slovenije določilo odškodnino v denarju za zemljišča, za katera je bila v upravnem postopku izdana odločba o razlastitvi v korist predlagateljice. Predlagateljica je v predlogu predlagala določitev višine odškodnine v denarju. Nasprotna udeleženca sta v ustnem odgovoru na predlog, podanem na prvem naroku dne 3.3.2008, predlagala, da se jima odškodnina določi v obliki nadomestnih zemljišč. Pojasnila sta, da v neposredni bližini obstajajo primerna zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. O predlogu nasprotnih udeležencev sodišče prve stopnje ni razpravljalo. Tudi predlagateljica se tedaj do njegani opredelila. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju postopka določilo izvedenca kmetijske stroke, ki je določil vrednost razlaščenih zemljišč. Cenilno mnenje je posredovalo strankam s pozivom, da v roku 15 dni posredujejo pripombe na izvedeniško mnenje. Nasprotni udeleženec M. D. je poziv sodišča prejel 30.8.2008, predlagateljica in A. M. pa 19.8.2008. Nasprotna udeleženca sta 12.9.2008 v pisni vlogi podala pripombe na cenilno mnenje in ponovno predlagala, da sodišče prve stopnje določi odškodnino v obliki nadomestnega zemljišča. Predlagateljica se je v pisni vlogi z dne 30.9.2008 opredelila do predloga nasprotnih udeležencev o nadomestnih zemljiščih. Pojasnila je, da obstaja možnost zamenjave zemljišč in podala konkreten predlog.

Navedenih predlogov strank sodišče prve stopnje ni obravnavalo, saj je že 9.9.2008 izdalo izpodbijani sklep, s katerim je določilo denarno odškodnino. V njem je pojasnilo, da nasprotna udeleženca z zahtevkom, da se jima za razlaščena zemljišča zagotovijo nadomestna zemljišča, ne moreta uspeti, saj je sodišče sledilo predlogu predlagatelja in jima za razlaščena zemljišča s tem sklepom prisodilo primerno odškodnino. Zakon namreč določa plačilo odškodnine ali zagotovitev razlaščencem druge enakovredne nepremičnine, pri čemer pa nobena od navedenih možnosti nima prednosti. V določbi 1. odstavka 105. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/92) je sicer res določeno, da za razlaščeno zemljišče pripada lastnikom ustrezna odškodnina oz. enakovredna nadomestna nepremičnina, kar pomeni, da v zakonu ni določena prioriteta. Vendar pa pritožbeno sodišče sodi, da je sodišče dolžno v primeru, ko možnost zamenjave zemljišča obstaja, razlaščeni lastnik pa izkaže upravičen interes po nadomestnem zemljišču, ugotoviti tudi možnost zamenjave zemljišč. Nasprotna udeleženca sta nedvomno s trditvijo, da se pretežno ukvarjata s kmetijsko dejavnostjo, nadomestna zemljišča pa se nahajajo v neposredni bližini njune domačije, izkazalo upravičen interes po zamenjavi zemljišč. Ob dejstvu, da takšnemu njunemu predlogu ne nasprotuje niti predlagateljica, pa čeprav je v predlogu predlagala določitev odškodnine v denarju, pa je stališče prvostopnjega sodišča, da nasprotna udeleženca s predlogom po nadomestnem zemljišču ne moreta uspeti, ker je sodišče sledilo predlogu predlagateljice, nesprejemljivo. Sodišče prve stopnje je o predlogu odločilo pred iztekom roka za pripombe na cenilno mnenje, pripomb nasprotnih udeležencev ter odgovora nanje s strani predlagateljice sploh ni obravnavalo, saj je sklep brez naroka izdalo, preden je vlogi prejelo, kar pomeni, da strankam ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. S takšnim ravnanjem je storilo kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na kar smiselno opozarjata pritožnika. Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne materialne presoje, da je dolžno slediti predlagatelju glede vrste odmene za razlaščeno zemljišče, nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj možnosti za zagotovitev nadomestnega zemljišča sploh ni obravnavalo. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 1. odstavka 354. člena ZPP in 355. člena ZPP v zvezi s členom 365 ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) pritožbi nasprotnih udeležencev ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje na podlagi predlogov obeh strank ugotovi, ali obstaja možnost zagotovitve enakovrednih nadomestnih zemljišč in o predlogu znova odloči.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 410/95
• VSL sklep II Cp 1138/95
• sodba U 1640/2001