VSL sklep I Cp 4833/2008

Jedro

Vloga odvetnika, ki ji manjka pooblastilo, je nedvomno vloga odvetnika (v imenu stranke) in ne stranke same. Če vlogi, ki jo je vložil odvetnik, ki je sam sebe označil kot pooblaščenca stranke, nekaj manjka, je to vloga bodisi brez pooblastila bodisi nepopolna vloga odvetnika (ne pa stranke). Tudi ob razlagi, da gre za nepopolno vlogo odvetnika, bi bilo treba takšno vlogo v skladu z 2. odstavkom 108. člena ZPP zavreči.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo (nasprotno) tožbo, ki je bila vložena po odvetniku, ker ta ob njeni vložitvi ni predložil pooblastila.

Tožnica je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je 21.11.2008 po priporočeni pošti vložila odgovor na tožbo in nasprotno tožbo. Kot izhaja iz zabeležke na prvi strani odgovora na tožbo in nasprotne tožbe "pooblastilo priloženo", je bilo pooblastilo tej vlogi priloženo. Glede na to, da obstaja potrdilo o oddaji listine, kjer je kot priloga izrecno navedeno tudi pooblastilo in potrdilo o prejemu te listine na sodišču, je mogoče oceniti, da obstaja javna listina, ki potrjuje okoliščino, da je bilo vlogi priloženo pooblastilo. Meni tudi, da v primeru, če vlogi ni bilo priloženo pooblastilo odvetniku, potem takšne vloge ni mogoče šteti za vlogo, ki jo je vložil odvetnik. Takšno vlogo je treba šteti kot vlogo, ki jo je vložila stranka neposredno. V takšni situaciji bi moralo sodišče toženko pozvati, da v skladu s pravili 108. člena ZPP svojo vlogo dopolni s podpisom. Zaradi izpodbijanega sklepa je bila toženki onemogočena pravica do kontradiktornega postopka, sodnega varstva in pravica do enakega varstva pravic iz 22. in 23. člena Ustave RS. Navaja nekatere odločbe Ustavnega sodišča, iz katerih, po njenem mnenju, izhaja, da bi sodišče moralo pozvati domnevnega pooblaščenca k pojasnilu glede dostavitve pooblastila, bodisi toženko pozvati, da naj svojo vlogo dopolni s svojim podpisom. Odločitev sodišča, da zavrže nasprotno tožbo, je v nasprotju z določbami ZPP in odločitvami Ustavnega sodišča in glede na pravice in dolžnosti sodišča v pravdnem postopku tudi prestroga. Sklicuje se na določbo 88. člena ZPP in možnost oziroma odpravljivost napak v zvezi s pooblaščencem strank pred okrožnimi sodišči, ne pa tudi pred okrajnimi. Sodišče je v konkretnem primeru dejansko enačilo postopek glede predložitve pooblastila v postopkih pred okrajnimi sodišči in v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Po mnenju tožene stranke določba 5. odstavka 98. člena ZPP nasprotuje določbi 6. člena ZPP in pravici do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS in diskriminira strankinega odvetnika nasproti drugim pooblaščencem strank ter ga postavlja v neenakopraven položaj. Sklicuje se tudi na sodno prakso, ki je nasprotna navedeni določbi. Določba 5. odstavka 98. člena krši tudi določbo 14. člena Ustave RS. Ni nikakršnih tehtnih razlogov, da bi ZPP razlikoval med vrstami pooblaščencev v postopkih pred okrajnimi sodišči, omejeval njihovo pravico do dela ter hkrati stranki odvzel možnosti za odobritev pravnih procesnih dejanj. Navedena določba bo gotovo dolgoročno pripomogla k zmanjšanju zaupanja v delo pravosodja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi izpodbijani sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Navedba "pooblastilo priloženo" na prvi strani vloge, ki jo je tožnica naslovila z odgovor na tožbo in nasprotna tožba, ne predstavlja dokaza, da je bilo z navedeno vlogo hkrati priloženo tudi pooblastilo tožnice odvetniku za njeno vložitev. Kot pravilno navaja tožnica, bi lahko bil tak relevanten dokaz potrdilo o oddaji listine, na katerem bi bila kot priloga izrecno navedeno pooblastilo in potrdilo o prejemu te listine na sodišču. Vendar pa tožnica prvo navedene listine ne prilaga, iz potrdila o prejemu listine na sodišču pa izhaja, da je bila vloga vložena brez prilog. Tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica vložila tožbo (nasprotno tožbo) po odvetniku, hkrati pa navedeni vlogi ni bilo priloženo pooblastilo. Takšen dejanski zaključek pa v skladu z določilom 5. odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pogojuje zavrženje tožbe. Neutemeljena je zato tudi pritožbena trditev, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z določbami ZPP in hkrati, da je prestroga. Res gre za zelo strogo sankcijo procesne napake, vendar pa bi moral biti očitek, da je določba prestroga, naslovljen na zakonodajalca, ne pa na sodišče.

Neutemeljeno je tudi pritožbeno napeljevanje, da bi bilo treba omenjeno vlogo šteti za vlogo stranke, ki je ta ni podpisala, in bi jo bilo zato treba kot nepopolno vrniti stranki v popravo. Vloga odvetnika, ki ji manjka pooblastilo, je nedvomno vloga odvetnika (v imenu stranke) in ne stranke same. Če vlogi, ki jo je vložil odvetnik, ki je sam sebe označil kot pooblaščenca stranke, nekaj manjka, je to vloga bodisi brez pooblastila bodisi nepopolna vloga odvetnika (ne pa stranke). Tudi ob razlagi, da gre za nepopolno vlogo odvetnika, bi bilo treba takšno vlogo v skladu z 2. odstavkom 108. člena ZPP zavreči. Iz navedenega sledi tudi neutemeljenost pritožbenega razglabljanja, ki ga tožnica izvaja iz 88. člena ZPP, ki izhaja iz situacije, ko je tožeča stranka sama vložila tožbo ali pa po pooblaščencu, ki ni odvetnik oziroma druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. V obravnavani zadevi je bila, kot je bilo že nekajkrat poudarjeno, vloga vložena po odvetniku.

Brezpredmetno je tudi sklicevanje na sodno in ustavno sodno prakso, ki naj bi bila v nasprotju z določbo 5. odstavka 98. člena ZPP. Navedeno določbo je prinesla novela Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D (Ur. list RS, št. 45/2008), ki je začela veljati s 1. oktobrom 2008. Sodna in ustavna sodna praksa, na katero se sklicuje tožnica, pa se nanaša na obdobje pred veljavnostjo navedenega predpisa in na drugačne procesne situacije.

Pritožba tožnice se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 140/2009
• VDS sodba Pdp 503/2002
• VSL sklep II Cpg 112/2001