VSL sklep I Cp 4686/2008

Jedro

Za pravilno in popolno ugotovitev obsega zapuščine bi sodišče sicer moralo ugotoviti točen znesek sredstev na zapustničinem računu. V kolikor tega ne ugotovi, pa takšne pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po 221. čl. ZD. Ta sredstva so bila namreč upoštevana že v prvotnem sklepu o dedovanju in ne gre za naknadno najdeno premoženje. V poštev ne pride niti popravni sklep. Glede na to, da je bil predlog dedičev vložen po preteku roka, v katerem lahko zahtevajo izdajo dopolnilnega sklepa, njihovega predloga ni mogoče obravnavati niti v tej smeri.

Če so dediči za točen znesek sredstev na računu izvedeli šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, gre za nova dejstva in dokaze. Svoje pravice lahko uveljavljajo v pravdi v smislu 224. čl. ZD, ki pa se sklicuje na smiselno uporabo določb ZPP le o razlogih za obnovo, ne pa tudi na določbe o rokih, zato določba 396. čl. ZPP v tem primeru ne pride v poštev.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog pritožnikov za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede sredstev na deviznem bančnem računu zapustnice pri N. d.d., št. 031-4475/44.

Zoper navedeni sklep vlagajo pritožniki pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagajo, da sodišče prve stopnje izda dodatni sklep o dedovanju oziroma odstopi zadevo pritožbenemu sodišču, ki naj pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma spremeni sklep tako, da izda dodatni sklep o dedovanju z upoštevanjem pozneje najdenega premoženja. V pritožbi navajajo, da sklep o dedovanju takrat, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, še ni bil pravnomočen, ker je bil kasneje izdan še en sklep. Za devizne vloge zapustnice je bil odgovoren dedič P. K., ki je sodišču pokazal le tolarski račun zapustnice, devizni račun pa je prikril zato, ker je na dan smrti zapustnice dvignil vsa devizna sredstva ter si jih prilastil. Sodišče je sicer dobilo s strani banke podatke o deviznem računu, vendar pa so ti podatki kazali stanje računa na dan enega leta po smrti zapustnice. Drugih podatkov sodišče ni dobilo, šele po tretjem poizvedovanju pa je banka sporočila prave podatke o stanju na zapustničinem računu na dan njene smrti v znesku 4.658,33 EUR. Iz dednih izjav v spisu je razvidno, kako so se dediči dogovorili glede premoženja zapustnice. Nerazumljivo je, zakaj je sodišče uporabilo določila ZPP, saj bi moralo uporabiti določbe Zakona o dedovanju (ZD). V sklepu o dedovanju je res govora o bančnem računu, vendar brez sredstev, za katere se je zvedelo kasneje, to pa bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti po uradni dolžnosti. Pritožniki menijo, da bi bilo potrebno uporabiti določila 221. člena ZD.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju II D 393/2003 z dne 21.9.2005 med drugim ugotovilo, da sodi v zapuščino tudi devizni račun (prav: sredstva na tem računu) št. 031-72712-447544 pri N. d.d.. Iz podatkov spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o dedovanju opravilo poizvedbe o stanju na zapustničinih hranilnih vlogah oziroma bančnih računih, tako tudi na omenjenem deviznem računu, vendar pomotoma na dan 12.5.2004, ne pa po stanju na dan zapustničine smrti 12.5.2003. Razen tega sodišče prve stopnje v ugotovitvenem delu sklepa o dedovanju tudi ni navedlo, koliko denarja je na tem deviznem računu (kot del zapuščine), kar bi moralo storiti, zaradi pravilno in popolno ugotovljenega obsega zapuščine (v tem delu ima pritožba prav, da bi moralo sodišče prve stopnje samo ugotoviti točen znesek sredstev na zapustničinem računu). Če ni navedeno stanje na računu (točen znesek sredstev) obseg zapuščine namreč ne more biti popolno ugotovljen. Ker pa zoper navedeni sklep o dedovanju ni bilo nobene pritožbe, je le-ta postal pravnomočen (dne 18.10.2005), kljub pomanjkljivo ugotovljenemu obsegu zapuščine.

Dediči L. K. in ostali pritožniki so po pravnomočnosti sklepa o dedovanju dne 8.5.2006 predlagali izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, to pa zato, ker naj bi šlo za dedovanje pozneje najdenega premoženja, in sicer denarnih sredstev v znesku 4.658,33 EUR, ki jih je imela zapustnica na prej navedenem deviznem računu ob svoji smrti. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je zavrglo ta predlog omenjenih dedičev. Kot del zapuščine so bila sredstva na tem računu namreč upoštevana že v sklepu o dedovanju, zato ne morejo predstavljati pozneje najdenega premoženja v pomenu 221. člena ZD, saj se je za zapustničina denarna sredstva na tem deviznem računu očitno vedelo že ob izdaji sklepa o dedovanju. Pri tem ničesar ne spremeni okoliščina, da sodišče prve stopnje v sklepu o dedovanju ni ugotovilo točnega zneska deviznih sredstev na tem računu, kot dela zapuščine, čeprav bi to moralo storiti. S pravnomočnim sklepom o dedovanju se namreč zapuščinski postopek konča. Če višina zneska na zapustničinem bančnem računu v sklepu o dedovanju ni bila navedena, tega ni mogoče "popraviti" z izdajo dodatnega sklepa o dedovanju (in tudi ne s popravnim sklepom). Predloga dedičev ni mogoče smiselno obravnavati niti kot predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju, ker je bil predlog vložen po preteku roka iz 325. člena ZPP (v zvezi s 163. členom ZD).

Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju lahko dediči oziroma stranke zapuščinskega postopka uveljavljajo svoje zahtevke pod določenimi pogoji v pravdi. V obravnavanem primeru pritožniki v predlogu smiselno trdijo, da so za točen znesek sredstev (ob zapustničini smrti) na navedenem deviznem računu zvedeli po izdaji sklepa o dedovanju in se sklicujejo na odgovor N. d.d. z dne 6.2.2006, kar naj bi pomenilo, da gre za nova dejstva oziroma za nove dokaze. V takšnem primeru lahko stranke zapuščinskega postopka uveljavljajo svoje pravice v pravdi v pomenu 224. člena ZD (ker se ZD v 224. členu sklicuje le na smiselno uporabo tistih določil ZPP, ki se nanašajo na razloge za obnovo postopka, ne pa tudi drugih določil ZPP o obnovi postopka, v tovrstnih primerih ne pridejo v poštev določbe 396. člena ZPP o rokih za vložitev predloga za obnovo). Razen tega je sklep o dedovanju praviloma le ugotovitvena odločba (tako je tudi v tej zadevi), takšna sodna odločba pa ne predstavlja izvršilnega naslova. Če pritožniki trdijo, da si je dedič P. K. prilastil denarna sredstva na zapustničinem deviznem računu (in noče izplačati ostalim dedičem zapustnice tistih deležev na teh sredstvih, ki jim pripadajo po pravnomočnem sklepu o dedovanju) bodo ostali dediči morali tudi po tej strani uveljavljati svoje zahtevke iz njim pripadajočih dednih deležev po sklepu o dedovanju z dne 21.9.2005 v pravdnem postopku.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep Cp 534/99
• VSL sklep II Cp 201/97
• VSL sklep II Cp 784/2001