<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 643/2009

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.643.2009
Evidenčna številka:VSL0055854
Datum odločbe:21.04.2009
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - zavrženje predloga - obseg zapuščine - dokazovanje lastninske pravice - publicitetni učinek vknjižbe

Jedro

Če nepremičnina, na katero meri predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, v zemljiški knjigi ni vpisana na zapustnika, ne gre za pomanjkanje procesnih predpostavk, kar bi terjalo zavrženje predloga, temveč za odločanje o obstoju lastninske pravice zapustnika (torej obsegu zapuščine), kar bi moralo sodišče obravnavati na naroku.

Obstoj lastninske pravice je sicer mogoče dokazovati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi in ne le z vpogledom v zemljiško listino.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dediča P. J. za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju v zapuščinski zadevi po umrlem J. J., roj. ....

Zoper navedeno odločitev se imenovani dedič po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje in uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodišču prve stopnje očita, da je nepravilno zavrglo predlog, saj ni manjkala nobena od procesnih predpostavk in bi predlog lahko kvečjemu zavrnilo. Vprašanje obstoja lastninske pravice je že vsebinsko odločanje o zadevi, sicer pa sodišče sploh ni navedlo pravne podlage za odločitev in gre za takšno pomanjkljivost, ki onemogoča preizkus izpodbijanega sklepa. V predmetni zadevi je bila odločitev sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali ima zapustnik na navedeni nepremičnini lastninsko pravico. Pritožnik je sodišču predložil kopijo zemljiškoknjižnega predloga, s katerim je pri zadevni nepremičnini predlagal vpis lastninske pravice na zapustnika na podlagi 2. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini in z njim dokazoval obstoj lastninske pravice. Ta je bil namreč lastnik nepremičnine na podlagi kupne pogodbe, vendar je bila kasneje nacionalizirana, a je ostala v posesti prejšnjega lastnika. Sicer pa je dedič vložil predlog za vpis lastninske pravice dne 22.8.2008 in bo vpis učinkoval od takrat dalje. Sodišče je sicer samo reševalo predhodno vprašanje lastninske pravice, a bi moralo upoštevati, da se lastninska pravica lahko dokazuje tudi drugače, ne le z vpogledom v zemljiško knjigo. Moralo bi izvesti predlagane dokaze in se do teh dokazov in predlog obrazloženo opredeliti. Ker tega ni storilo, ni uporabilo določbe člena 2 in 162 Zakona o dedovanju, posledično pa je napačno ugotovilo dejansko stanje. Pritožnik zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

V zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (člen 162 Zakona o dedovanju - ZD). Obseg zapuščine je tako eno od temeljnih vprašanj, ki se obravnava v zapuščinskem postopku. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju predlogu dediča za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju temeljilo na ugotovitvi, da nepremičnina, na katero predlog meri, v zemljiški knjigi ni vpisana na zapustnika. Vendar gre pritrditi pritožbi, da v takšnem primeru ne gre za pomanjkanje procesnih predpostavk za odločanje, kar bi terjalo zavrženje predloga, pač pa za odločanje o obstoju lastninske pravice zapustnika in s tem ugotavljanje obsega zapuščine, kar pomeni vsebinsko odločanje o zadevi, ki bi terjalo kvečjemu zavrnitev predloga. V primeru vsebinske odločitve pa bi moralo sodišče to vprašanje, ki se nanaša na zapuščino, obravnavati na naroku (1. odstavek 207. člena ZD), ne pa predlog zavreči zaradi domnevnega pomanjkanja procesnih predpostavk.

Odločitev sodišča prve stopnje je tako najmanj preuranjena, ker se je oprlo zgolj na podatke zemljiške knjige. Pritožnik ima prav, da je mogoče obstoj lastninske pravice dokazovati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi in ne le z vpogledom v trenutno zemljiškoknjižno stanje, saj ima takšen vpis le publicitetni učinek (člen 6 Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Predlagatelj je tudi sam v predlogu oziroma v vlogi z dne 27.10.2008 (red. št. 16 spisa) navajal, da je šele predlagal vpis lastninske pravice na zapustnika v skladu z določbo 2. odstavka 2. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) in pravilno opozoril, da bo v primeru utemeljenosti predloga vpis učinkoval že od vložitve predloga dalje (načelo oblikovalnih učinkov vpisa - člen 7 ZZK-1). Podatki spisa sicer izkazujejo, da je bil predlog za vpis lastninske pravice na zapustnika najprej zavrnjen, vendar je predlagatelj vložil ugovor, o katerem pa še ni odločeno, in bi bila glede na že navedeno učinkovanje vpisov argumentacija s stanjem v zemljiški knjigi utemeljena le v primeru pravnomočno zavrnjenega vpisa.

Pritožba torej utemeljeno opozarja na napačno uporabo prava, predvsem določbe člena 162 ZD, posledično pa je ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj sodišče ni ugotavljalo tistih dejstev, ki so pomembna, zato je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD). V ponovljenem postopku bo torej moralo zapuščinsko sodišče ugotoviti zatrjevani obseg zapuščine (samo ali z vpogledom v zemljiškoknjižni postopek vpisa sporne lastninske pravice) kot predhodno vprašanje in v primeru ugotovitve, da ne gre za naknadno najdeno premoženje zapustnika, predlog zavrniti, v nasprotnem primeru pa postopati skladno z določbo člena 221 ZD.

 


Zveza:

ZD člen 162, 207, 207/1, 221, 162, 207, 207/1, 221. ZZK-1 člen 6, 7, 6, 7.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NDg0NA==